<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izdelava bio osnovanih embalaž za sadje</dc:title><dc:creator>Ružič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrabič Brodnjak,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>natrijev alginat</dc:subject><dc:subject>bakterijska nanoceluloza</dc:subject><dc:subject>folija</dc:subject><dc:subject>biopolimeri</dc:subject><dc:subject>obstojnost</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil pokazati uporabnost in obstojnost bio osnovanih materialov,in sicer bakterijske nanoceluloze in natrijevega alginata, za izdelavo embalaže (folije in lončki)za pakiranje sadja – borovnic. Izdelani sta bili dve različici folije na osnovi natrijevega alginata, ena z dodatkom bakterijske nanoceluloze in ena brez. Iz istih mešanic je bil izveden poskus izdelave lončkov, ki ni uspel zaradi nezmožnosti izhlapevanja vode in je bil opuščen zaradi neuspešnega iskanja primernejših kalupov. Folije so bile naprej analizirane (debelina,
poroznost, hrapavost, utržna jakost in test propustnosti vodne pare), kasneje pa so bile za obdobje štirih tednov vanje zapakirane borovnice in hranjene v hladilniku. Stanje borovnic je bilo dokumentirano vsak teden, prav tako so bile zabeležene tudi opazne spremembe. Folija iz natrijevega alginata je bila na obeh straneh gladka in prosojna, medtem ko je bila folija iz natrijevega alginata, z dodatkom bakterijske nanoceluloze (BNC), na spodnji strani gladka, na
zgornji strani pa hrapava ter je imela rumenkast podton in bila manj prosojna. Rezultati meritev poroznosti obeh izdelanih folij so bili odlični, saj je bilo pri vseh, razen pri eni meritvi, zaznano ničelno prehajanje zraka, kar pomeni da sta obe foliji dobro tesnili. Debelina obeh folij je bila dokaj neenakomerna in je vplivala na mehanske lastnosti folije, v našem primeru na utržno jakost. Hrapavost folije je vplivala na varjenje stranic pri pakiranju – hrapava stran folije se ni zavarila, gladka se je zavarila brez težav. Folija iz natrijevega alginata je pri testiranju obstojnosti borovnic dosegla najboljše rezultate, saj so borovnice brez vidnih sprememb ostale
v zelo dobrem stanju 3 tedne, nato se je začel proces sušenja in izgube volumna. Spoji so do konca dobro tesnili, opaziti ni bilo plesni, kondenza ali kakršnih koli drugih sprememb na foliji. Tudi pri borovnicah, zapakiranih v folijo iz natrijevega alginata in BNC-ja, ni bilo vidnih
sprememb, vendar so se borovnice precej izsušile.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 13:32:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170163</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 105214</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
