Izdelava in vrednotenje dvoslojnih bukalnih filmov z metoklopramidomBoc, Eva (Avtor) Planinšek, Odon (Mentor) Grilc, Blaž (Komentor) dvoslojni bukalni filmimetoklopramidsproščanjeinfrardeča spektroskopija v bližnjem območjuRamanska mikroskopijaMetoklopramid ima po peroralni aplikaciji spremenljivo biološko uporabnost. Z vgradnjo metoklopramida v primerno farmacevtsko obliko lahko njegovo biološko uporabnost izboljšamo. Primer takšne farmacevtske oblike so bukalni filmi, saj omogočajo neposredno absorpcijo zdravilne učinkovine v sistemski krvni obtok in tako povečajo njeno biološko uporabnost, saj se izogne metabolizmu prvega prehoda. Z metodo vlivanja filmske mase smo izdelali dvoslojne bukalne filme z metoklopramidom z debelino usmerjevalnega sloja 110 µm (formulacije »E«) iz 11 osnovnih raztopin, ki smo jim spreminjali deleže metoklopramida, nosilnega polimera, mehčala, vode ter pH osnovne raztopine. Usmerjevalni sloj je bil izdelan iz 20% hidroksipropilceluloze. Sproščanje metoklopramida iz izdelanih dvoslojnih bukalnih filmov smo vrednotili s pomočjo dveh metod, in sicer z metodo USP I ter z inovativno pretočno celico za sproščanje. Profile sproščanja smo z izračunom faktorja podobnosti f_2 primerjali z rezultati predhodnih raziskav, ki so obravnavale enoslojne (formulacije »M«) in dvoslojne filme z debelino usmerjevalnega sloja 70 µm (formulacije »D«). Z obema metodama smo pokazali, da formulacije »E« izkazujejo nižjo variabilnost profilov sproščanja in počasnejše sproščanje kot predhodne formulacije. Sklepamo, da ima variacija debeline usmerjevalnega sloja največji vpliv na variabilnost profilov sproščanja dvoslojnih bukalnih filmov. Z naraščajočo debelino usmerjevalnega sloja se zniža variabilnost profilov sproščanja. Z obema metodama lahko razlikujemo profile sproščanja formulacij »M« in »E«, z inovativno pretočno celico pa lahko razlikujemo tudi med profili sproščanja formulacij »D« in »E«. Vrstnega reda profilov sproščanja nismo mogli primerjati s formulacijo »D«, saj je bila variabilnost formulacije »E« pri obeh metodah večja, kot so razlike med profili znotraj te formulacije. Z uporabo infrardeče spektroskopije v bližnjem območju smo ugotovili, da se delež metoklopramida znotraj posamezne formulacije spreminja. Z Ramansko mikroskopijo smo ugotovili, da nanos usmerjevalnega sloja vpliva na sestavo osnovnega sloja, saj metoklopramid prehaja iz osnovnega v usmerjevalni sloj.20252025-07-02 13:17:55Magistrsko delo/naloga170128VisID: 114974sl