<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sinteza knjižnice karbamoil fluoridov in vrednotenje njihove zaviralne aktivnosti na kaspazi 1</dc:title><dc:creator>Maček,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knez,	Damijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Meden,	Anže	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Alzheimerjeva bolezen</dc:subject><dc:subject>nevrovnetje</dc:subject><dc:subject>inflamasom NLRP3</dc:subject><dc:subject>kaspaza-1</dc:subject><dc:subject>karbamoil fluorid</dc:subject><dc:description>Alzheimerjeva bolezen je kronična nevrodegenerativna bolezen, katere glavne patološke značilnosti so plaki amiloida β in nevrofibrilarne pentlje v možganih. Pri njenem razvoju in napredovanju ima pomembno vlogo nevrovnetje. Različni škodljivi dražljaji aktivirajo inflamasom NLRP3, kar vodi do pretvorbe pro-kaspaze-1 v aktivno kaspazo-1. Slednja povezuje aktivacijo inflamasoma NLRP3 s sproščanjem vnetnih citokinov IL-1β in IL-18 ter piroptotično celično smrtjo. V primeru trajne aktivacije celic prirojenega imunskega sistema pride do prekomernega sproščanja provnetnih molekul, okrepitve imunskega odziva in propada nevronov. Z zaviranjem kaspaze-1 lahko prekinemo vnetno signalizacijo in upočasnimo nevrodegeneracijo ter upad kognitivnih motenj.
Namen magistrske naloge je bil sintetizirati spojine s karbamoil fluoridno bojno glavo, ki zavirajo kaspazo-1. Sintetizirali smo analoge indolin-1-karbamoil fluoridov MMZ-20B in KZK-49-3D, ki zavirata kaspazo-1, ter s tem razširili kemijski prostor indolin-1-karbamoil fluoridov. Pri sintezi smo izhajali iz substituiranih indolov, ki smo jih reducirali do indolinov in nato iz njih po literaturno opisanem postopku pripravili karbamoil fluoride. Pripravljenim spojinam smo z encimskim testom ovrednotili zaviralno aktivnost na rekombinantni humani kaspazi-1 in izvedli molekulsko modeliranje, da bi razložili vezavo derivatov v aktivno mesto encima. Kaspazo-1 je zaviralo sedem pripravljenih karbamoil fluoridov, najmočnejši zaviralec je bila spojina 18 z rezidualno aktivnostjo pri koncentraciji spojine 100 μM 6,9 % v prisotnosti 1 mM ditiotreitola in primerljivo, 3,1 %, v njegovi odsotnosti. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da imajo največji vpliv na zaviralno aktivnost substituenti na mestu 7 indolin-1-karbamoil fluoridov. Nitro skupina indolina 23 z negativnim mezomernim efektom poveča reaktivnost karbamoil fluorida, amino skupina spojine 33 pa je s pozitivnim mezomernim efektom najverjetneje razlog njene neaktivnosti. Ugotovitev, da je distančnik sintetiziranih spojin na mestu 3 indolina prekratek, da bi preko amidov uvedene aromatske verige tvorile interakcije s S4 vezavnim žepom kaspaze-1 in tako izboljšale vezavo v aktivno mesto ter s tem zaviranje encima, predstavlja dobro izhodišče za nadaljnji razvoj rasti fragmenta in njegovo optimizacijo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 13:17:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170127</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114973</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
