<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv somatotropina in inzulinu podobnega rastnega dejavnika-1 na signalno pot JAK-STAT v primarnih človeških skeletnomišičnih celicah</dc:title><dc:creator>Tretjak,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirkmajer,	Sergej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Srpčič,	Anja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>somatotropin</dc:subject><dc:subject>inzulinu podobni rastni dejavnik-1</dc:subject><dc:subject>skeletne mišice</dc:subject><dc:subject>proteini STAT</dc:subject><dc:subject>interference</dc:subject><dc:description>Os somatotropina (STH) in inzulinu podobnega rastnega dejavnika-1 (IGF-1) ima ključno vlogo pri uravnavanju rasti, diferenciacije in preživetja skeletnih mišic. Kljub številnim raziskavam signalni mehanizmi osi STH/IGF-1 v človeških skeletnomišičnih celicah še vedno niso popolnoma pojasnjeni, kar otežuje razvoj ciljanih terapevtskih strategij. Skeletne mišice delujejo tudi kot endokrini in presnovni organ, kjer se signalne poti STH/IGF-1 prekrivajo s signalizacijo inzulina in interlevkina-6 (IL-6). Ta preplet signalnih poti vpliva na delovanje mišic ter odpira vprašanja o možnih interferencah v delovanju STH/IGF-1, inzulina in IL-6. Razumevanje razlik v teh signalnih poteh bi lahko omogočilo bolj ciljno usmerjene terapevtske pristope pri boleznih mišic.
V okviru magistrske naloge smo preučili učinke STH in IGF-1 na signalno pot JAK/STAT v primarnih človeških skeletnomišičnih celicah ter ocenili vpliv inzulina na signalizacijo IGF-1. Poskuse smo izvedli na primarnih človeških skeletnomišičnih celicah, ki smo jih gojili ter nato diferencirali v večjedrne mišične cevčice. Celice smo s STH ali IGF-1 tretirali različna časovna obdobja. Signalizacijo v celicah smo spremljali z metodo prenos western, s katero smo analizirali fosforilacijo proteinov STAT3, STAT1, Akt in p38 MAPK. Izražanje IGF1 in IGF1R smo določili z metodo kvantitativne verižne reakcije s polimerazo. Rezultate smo predstavili kot povprečje s standardnim odklonom. 
Naši rezultati niso potrdili vpliva STH/IGF-1 na aktivacijo STAT3 in STAT1 v človeških skeletnomišičnih celicah, kljub temu pa nakazujejo, da so izooblike proteinov STAT različne glede na vrsto organizma in celični tip. Prav tako nismo zaznali vpliva STH na izražanje IGF-1 in njegovega receptorja. Po drugi strani pa rezultati kažejo, da prisotnost inzulina v mediju vpliva na signalne poti, ki jih aktivira IGF-1, kar poudarja pomen skrbne izbire eksperimentalnih pogojev za natančno oceno učinkov IGF-1 na celično signalizacijo. Ugotovitve dodatno potrjujejo, da je za razvoj učinkovitih ciljnih terapij ključnega pomena sočasno upoštevanje učinkov tako inzulina kot IGF-1.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 13:17:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170122</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114968</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
