Razumevanje, doživljanje in odzivanje zaporskih delavcev na samopoškodovalno vedenje v zaporuKoren, Klara (Avtor) Tadič, Darja (Mentor) Klemenčič Rozman, Mija Marija (Komentor) ZaporiSamopoškodovanjesamopoškodovalno vedenjetotalna institucijazaporzaporski delavcidoživljanjeMagistrsko delo se osredotoča na raziskovanje razlik med strokovnimi delavci in pravosodnimi policisti v zaporu pri soočanju z avtoagresivnim vedenjem zaprtih posameznikov. Delo si prizadeva osvetliti, kako zaporski delavci razumejo in doživljajo primere avtoagresivnega vedenja v zaporu ter kako se njihove izkušnje in znanje odražajo pri obravnavi avtoagresivno ogroženih posameznikov. Glas poskušam dati zaporskemu osebju, ki vsakodnevno dela v okolju polnem stresnih, čustvenih in psiholoških izzivov. V ta namen pozornost namenjam tudi že obstoječim oblikam pomoči in podpore zaposlenim pri delu z avtoagresivnimi oblikami vedenja. V teoretičnem delu naloge se najprej osredotočim na osnovne informacije o avtoagresivnem vedenju; nato pa še na razumevanje slednjega v kontekstu totalnih institucij, kot je zapor, ki predstavlja specifičen okolijski in socialni okvir za obravnavo zapornikov. Ob tem raziskujem vlogo zaporskih delavcev, njihove naloge, odgovornosti in čustvene izzive pri delu z osebami, ki se samopoškodujejo. Posebno poglavje namenim tudi različnim oblikam soočanja in predelave stresnih situacij na delovnem mestu. Empirični del naloge temelji na kvalitativni raziskavi, v kateri sem izvedla intervjuje s petimi pravosodnimi policisti in tremi strokovnimi delavkami z neposredno izkušnjo avtoagresivnega vedenja v zavodu za prestajanje kazni Maribor. S pomočjo delno strukturiranega intervjuja sem raziskovala njihove izkušnje, razumevanje, doživljanje in odzivanje ob pojavu raziskovanega fenomena. Analiza podatkov je bila izvedena s pomočjo metode vsebinske analize, pri čemer sem upoštevala različne dimenzije, kot so čustvena angažiranost, strokovno znanje in osebni pogledi intervjuvancev. Rezultati raziskave kažejo na pomembne razlike v pristopih posameznih zaporskih delavcev glede na njihovo strokovno usposobljenost, osebne izkušnje in čustveno distanco do zapornikov. Nekateri delavci izpostavljajo potrebo po večji podpori in izobraževanju na področju obvladovanja avtoagresije. Raziskava tako osvetljuje kompleksnost dela zaporskih delavcev, njihovih izzivov in potreb po dodatnem izobraževanju ter podpori pri obravnavi avtoagresivnega vedenja v zaporu.K. Koren20252025-07-02 12:47:03Magistrsko delo/naloga170071UDK: 343.811(043.2)VisID: 184999COBISS_ID: 241369859sl