Prepoznavanje vrlin učencev na razredni stopnjiZagorc, Hana (Avtor) Gradišek, Polona (Mentor) Osnovnošolsko učenje in poučevanjeVIA-klasifikacija vrlinpozitivna psihologijaučenci na razredni stopnjiučitelji razrednega poukavrlineprepoznavanje vrlinPozitivna psihologija se ukvarja s preučevanjem dejavnikov, ki prispevajo k dobrobiti posameznika, med njimi tudi pozitivnih lastnosti oz. vrlin. Vrline so opredeljene kot pozitivne lastnosti, ki se odražajo v mislih, občutjih in vedenju ljudi, ter predstavljajo osnovne gradnike človeškega značaja. V VIA-klasifikaciji vrlin je opredeljenih šest temeljnih vrlin (modrost in znanje, pogum, človečnost, pravičnost, zmernost, transcendentnost) in 24 vrlin, ki se uvrščajo k naštetim temeljnim vrlinam. Raziskovalci so v dosedanjih raziskavah ugotovili pozitiven vpliv vrlin učencev na kakovost prijateljskih odnosov, zadovoljstvo z življenjem, učni uspeh, uspeh v življenju, pozitivne oblike vedenja v razredu, kakovost socialnih odnosov v šoli in na subjektivno blagostanje učencev, zato je pomembno, da učitelji v šoli pozitivne lastnosti učencev prepoznavajo in sistematično razvijajo. V magistrskem delu smo raziskali, v katerih oblikah vedenja in ravnanja učencev študenti razrednega pouka v okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja prepoznavajo vrline učencev. Raziskali smo tudi, v katerih oblikah vedenja in ravnanja prepoznavajo učitelji razrednega pouka vrline pri svojih učencih, katere vrline pri svojih učencih načrtno razvijajo ter kako. V raziskavi sta uporabljeni deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda, ki temeljita na empiričnem kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Način vzorčenja v empiričnem delu je namenski in priložnostni. Analizirali smo opazovalne sheme vrlin, s pomočjo katerih so študenti prvega letnika razrednega pouka v sklopu praktičnega pedagoškega usposabljanja prepoznavali vrline pri opazovanih učencih. Izvedli smo pet intervjujev z učitelji razrednega pouka, ki poučujejo od prvega do petega razreda osnovne šole. Rezultati raziskave so pokazali, da so študenti pri učencih v večji meri prepoznali vrline prijaznost, radovednost, ustvarjalnost, sodelovanje, humor, vztrajnost, pogum in ljubezen. Najmanj pogosto so pri učencih prepoznali vrline modrost, skromnost, preudarnost, samouravnavanje, upanje in duhovnost. Med opazovanimi dečki in deklicami so se pokazale statistično pomembne razlike pri vrlini radovednost, ljubezen in humor, saj so študenti vrlini radovednost in humor bolj pogosto prepoznali pri dečkih, vrlino ljubezen pa pri deklicah. Tudi učitelji razrednega pouka so v svojih odgovorih izpostavili, da opažajo nekatere razlike v izraženosti vrlin med dečki in deklicami, prav tako tudi določene razlike v izraženosti vrlin pri mlajših in starejših učencih. Vsi sodelujoči razredni učitelji pri učencih prepoznavajo vrline ustvarjalnost, vztrajnost in sodelovanje. Študenti in učitelji so pri vrlinah, ki so jih pri učencih pogosteje prepoznali, opazili več različnih oblik vedenj in ravnanj, preko katerih se te vrline izražajo. Učitelji razrednega pouka v največji meri spodbujajo in razvijajo vrline prijaznost, sodelovanje, hvaležnost, ustvarjalnost, vztrajnost in poštenost, in sicer s pogovorom, socialnimi igrami, igrami vlog, medsebojnim sodelovanjem in dnevi dejavnosti. Učitelji v razredu najlažje razvijajo vrline prijaznost, sodelovanje in ustvarjalnost, najtežje pa vrline kritično mišljenje, samouravnavanje, ljubezen do učenja, socialno in osebno inteligentnost ter cenjenje lepote in odličnosti. Dobljeni rezultati predstavljajo pomembna spoznanja o tem, v katerih oblikah vedenja in ravnanja učencev lahko učitelji prepoznavajo vrline učencev in katere vrline ter kako jih lahko učitelji sistematično razvijajo pri učencih na razredni stopnji.H. Zagorc20252025-07-02 12:39:51Magistrsko delo/naloga170058UDK: 373.32:179.9(043.2)VisID: 184993COBISS_ID: 241174531sl