Učenje študentov zdravstvene nege z GERonTologic simulatorjem o bolezenskih simptomih v starostiKorošec, Matej (Avtor) Milavec Kapun, Marija (Mentor) Drnovšek, Rok (Komentor) Čehovin Zajc, Jožica (Recenzent) magistrska delazdravstvena negastarostnikiznanje študentovbolezenski simptomisimulacijski pripomočki staranjaUvod: Naraščanje števila in deleža starejše populacije je globalni pojav, ki prinaša številne izzive, kot sta zagotavljanje zdravstvenih storitev in oskrbe. Tudi v Sloveniji delež starostnikov narašča, kar vpliva na obstoječe sisteme zdravstva in sociale. Zaradi povečanih potreb po zagotavljanju različnih storitev oskrbe starostnikov je ključnega pomena zagotoviti dovolj strokovno usposobljenega kadra. Simulacijski pripomočki staranja predstavljajo eno od aktivnih učnih metod, ki bi lahko vplivale na večjo pripravljenost študentov za delo s starejšimi. Namen: Namen raziskave v okviru magistrskega dela je proučiti, kako uporaba simulacijskega pripomočka staranja vpliva na poznavanje simptomov bolezni, značilnih za starostnike, ter na razumevanje njihovih potreb med študenti zdravstvene nege. Metode: Uporabili smo kvazi-eksperimentalni pristop z anketiranjem študentov pred in po izvedbi intervencije, ki je vključevala učenje s simulacijskim pripomočkom staranja, ki omogoča doživljanje simptomov nekaterih bolezni in omejitev v starosti. V raziskavi je prostovoljno in anonimno sodelovalo 86 študentov dodiplomskega študija zdravstvene nege. Študenti so preizkušali različne pripomočke, ki simulirajo starostne motnje vida, gibanja, sluha in motoričnih sposobnosti. Primerjali smo število pravilnih odgovorov in naštetih pojmov pred in po izvedbi intervencije, da bi ocenili vpliv aktivne metode učenja s simulacijo na znanje in razumevanje študentov. Podatke smo analizirali s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih statističnih metod. Rezultati: Po intervenciji se je število pravilno naštetih simptomov statistično značilno povečalo pri vseh simptomih bolezni. Pred intervencijo sta bila deleža pravilnih odgovorov pri diabetični retinopatiji in katarakti nekoliko pod 60 %, pri retinitis pigmentozi pa le 26,2 %. Po intervenciji so se deleži pravilnih odgovorov vseh boleznih povzpeli nad 84 %. Po intervenciji se je tudi število naštetih besed, povezanih z gibalno-senzoričnimi omejitvami starostnikov, statistično značilno povečalo pri vseh vključenih sposobnostih. Pri gibanju je bila p-vrednost na meji značilnosti (p = 0,05). Študenti so po intervenciji prav tako ocenili višjo pogostost soočanja starostnikov s težavami na teh področjih. Razprava in zaključek: Aktivna metoda učenja s simulacijo uspešno izboljšuje poznavanje bolezenskih simptomov in razumevanje starostnikov med študenti zdravstvene nege. Smiselno bi bilo razmisliti o vključitvi simulacijskih pripomočkov staranja v kurikulum zdravstvene nege ter spremljati dolgoročne učinke tega učnega pristopa.[M. Korošec]20252025-07-02 12:30:04Magistrsko delo/naloga170017UDK: 616-083VisID: 146465COBISS_ID: 241374979sl