<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Oživljanje novorojenčkov v slovenskih porodnišnicah</dc:title><dc:creator>Brzović,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Perme,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>smernice za oživljanje</dc:subject><dc:subject>oživljanje novorojenčkov</dc:subject><dc:subject>algoritem oživljanja</dc:subject><dc:subject>porodnišnice v Sloveniji</dc:subject><dc:subject>novosti pri oživljanju novorojenčka</dc:subject><dc:description>Uvod: Večina novorojenčkov ob rojstvu ne potrebuje posebnih intervencij. Kljub temu se ocenjuje, da jih približno 10 % potrebuje nekaj ukrepov za uspešen prehod, pri 1–3 % pa je potrebno izvajanje postopkov oživljanja. Večje zdravstvene organizacije, kot je Evropski svet za reanimacijo, razvijajo smernice, ki zagotavljajo strukturiran in celovit pristop k oživljanju novorojenčkov. S protokoli, ki temeljijo na najnovejših dokazih, se zagotavlja pravočasen in učinkovit odziv, kakovostna obravnava ter zmanjšuje smrtnost in obolevnost novorojenčkov. Namen: Raziskati želimo, ali se na slovenskem področju babištva, neonatologije in porodništva enotno upošteva smernice za oživljanje novorojenčkov in ali se po mnenju vodij iz posameznih področij prilagaja njenim posodobitvam. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalna metoda dela. Pri teoretičnem delu je bil s kvalitativno metodo izveden pregled literature, pri čemer smo strokovno in znanstveno literaturo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Cochrane Library, Google Scholar, ScienceDirect in Elsevier. V drugem delu je bila uporabljena kvantitativna empirična metoda raziskovanja, ki gradi na tehniki zbiranja podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika. Ta je bil oblikovan s pomočjo orodja 1KA (EnKlikAnketa). Vzorec je bil namenski in je obsegal po tri strokovne sodelavce iz vsake porodnišnice: glavno babico porodnega bloka, predstojnika porodnega bloka, zdravnika specialista ginekologije in porodništva, ter predstojnika področja neonatalne oskrbe, zdravnika specialista neonatologije ali, kjer ni neonatologa, zdravnika specialista pediatrije ali anesteziologije. V raziskavo je bilo vključenih vseh štirinajst slovenskih porodnišnic. Rezultati: Večina porodnišnic se smernic za oživljanje novorojenčka drži. Manjša odstopanja so opazna pri oskrbi termoregulacije novorojenčka, algoritmu oživljanja in žilnem dostopu. Razprava in zaključek: Poenotena praksa oživljanja novorojenčkov omogoča zdravstvenim delavcem usklajeno in ciljno usmerjeno obravnavo v kritičnih trenutkih. Slovenske porodnišnice večinoma sledijo smernicam, vendar praksa razkriva nekatere izzive na področju termoregulacije pri nedonošenčkih in uporabi ogretih ter navlaženih plinov. Stisi prsnega koša se večinoma izvajajo v razmerju 3:1, vendar časovni okvir izvajanja pogosto ne ustreza priporočilom. Popkovni venski kateter ostaja prednostna metoda za žilni dostop. Intraosalna pot je v klinični praksi redkejša izbira. Poudarjena je potreba po kontinuiranem usposabljanju in izboljševanju praks. Vlaganje v inovacije in prilagajanje najsodobnejšim smernicam lahko pripomore k izboljšanim dolgoročnim izidom za novorojenčke.</dc:description><dc:publisher>[B. Brzović]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 12:29:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170015</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146463</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 241214979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
