<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv položaja rok na kakovost izvajanja stisov prsnega koša</dc:title><dc:creator>Ogrič,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Eva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>temeljni postopki oživljanja</dc:subject><dc:subject>dominantnost roke</dc:subject><dc:subject>eksperimentalna študija</dc:subject><dc:description>Uvod: Smernice za oživljanje določajo parametre za kakovostne in učinkovite stise prsnega koša. V njih redko zasledimo navodilo, kako naj na prsnico postavimo roki. International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies smernice iz 2020 so edine, ki navedejo, naj pri izvajanju stisov prsnega koša na prsnico položimo svojo dominantno roko. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali položaj rok pri izvajanju stisov prsnega koša pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja vpliva na kakovost izvajanja. Metode dela: Izvedli smo eksperimentalno študijo v simuliranem okolju. V kvantitativnem delu smo merili in primerjali kakovost stisov prsnega koša v naravnem (spontanem) in nenaravnem (prisiljenem) položaju rok. V kvalitativnem delu smo s pomočjo evalvacijskega vprašalnika analizirali občutja udeležencev testiranja. Rezultati: Ugotovili smo, da od 58 preiskovancev 32 preiskovancev stise prsnega koša izvaja s svojo nedominantno roko, položeno na prsnico. Skupna uspešnost je pri položaju rok v prisiljenem položaju v primerjavi s položajem rok v spontanem položaju upadla za 1 %. Povprečna globina stisa je bila pri meritvi s položajem rok v prisiljenem položaju manjša za 2,1 mm. Odstotek zadostne popustitve prsnega koša je bil pri meritvi s položajem rok v prisiljenem položaju višji za skoraj 4 %, odstotek zadostne globine pa je bil nižji za dobrih 6 %. Povprečna frekvenca stisov prsnega koša je upadla za 1 stis na minuto. Kvalitativna analiza je pokazala, da je bilo preiskovancem izvajanje stisov prsnega koša bolj zahtevno s fizičnega vidika kot s psihičnega vidika. Meritev z rokami v prisiljenem položaju rok jim je bila zahtevnejša kot meritev z rokami v spontanem položaju rok. Razprava in zaključek: Pri enominutnem izvajanju stisov prsnega koša ni bilo zaznati upada kakovosti stisov (globine, hitrosti). Večina preiskovancev je stise spontano izvajala s svojo nedominantno roko na prsnici. Na usposabljanjih in izobraževanjih iz temeljnih postopkov oživljanja ne bi bilo smiselno poudarjati izvajanje stisov izključno z dominantno roko na prsnici. Čas izvajanja stisov prsnega koša bi lahko podaljšali ter raziskavo izvedli v zunanjem okolju, da bi se upoštevalo zunanje dejavnike.</dc:description><dc:publisher>[N. Ogrič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 12:29:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170009</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146457</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 241362179</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
