<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Motnje hranjenja in vpliv na dojenje</dc:title><dc:creator>Grabus,	Emina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pandel Mikuš,	Ruža	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:subject>dojenje</dc:subject><dc:subject>mama</dc:subject><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:description>Uvod: V poporodnem obdobju se veliko žensk srečuje s povečanim nezadovoljstvom z videzom svojega telesa, za ženske z motnjami hranjenja pa to lahko predstavlja še večji stres. Pri nekaterih se stanje izboljša zaradi nove materinske vloge, pri drugih pa se lahko poslabša zaradi družbenega pritiska in mentalnih težav, poleg tega pa se pri teh ženskah pojavlja več težav z dojenjem. Zdravstveni delavci morajo znati prepoznati motnje hranjenja, nuditi podporo in pomoč ter napotiti žensko k strokovnjakom za prehrano in mentalno zdravje.  Namen: Raziskati, kako motnje hranjenja vplivajo na mamo, otroka in dojenje ter kakšne težave se lahko pojavljajo. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, na osnovi katere smo naredili pregled strokovne literature, objavljene v angleškem jeziku, v obdobju 2019-2024. Literaturo smo pridobili preko spleta v bibliografskih bazah ScienceDirect, PubMed, Wiley online library in GoogleScholar. Literatura je bila zbrana s pomočjo Prizma diagrama. 12 izbranih člankov, ki je ustrezalo kriterijem, smo ocenili po kakovosti glede na hierarhijo dokazov. Rezultati: Rezultati so pokazali, da motnje hranjenja vplivajo tako na mater kot na otroka. Pri materi se poveča tveganje za pojav poporodne depresije in anksioznosti, pri otroku pa se posledice kažejo na rasti, hitrosti in kakovosti sesanja ter temperamentu. Dojenje je običajno krajše in pogosteje se pojavljajo težave. Razprava in zaključek: Na podlagi naše raziskave lahko zaključimo, da imajo motnje hranjenja pomemben vpliv na zdravje matere in otroka ter dojenje in navezovanje. Pomembni sta podpora in pomoč zdravstvenih delavcev ter tudi multidisciplinarna obravnava, ki vključuje strokovnjake za prehrano, dojenje ter mentalno zdravje. Potrebne bi bile tudi dodatne raziskave, saj je to področje slabše raziskano.</dc:description><dc:publisher>[E. Grabus]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 12:29:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170008</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146456</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 241145603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
