Vpliv kronične nestabilnosti gležnja na mišično aktivnost med hojo - pregled literatureŠtendler, Gaja (Avtor) Palma, Polona (Mentor) Brezovar, Tjaž (Komentor) Hlebš, Sonja (Recenzent) diplomska delafizioterapijakronična nestabilnost gležnjamišična aktivnostEMGbiomehanika hojevplivUvod: Zvin gležnja je ena najpogostejših mišično-skeletnih poškodb, ki pogosto vodi v razvoj kronične nestabilnosti gležnja (KNG). KNG je povezana z mehanskimi in funkcionalnimi spremembami, ki vključujejo proprioceptivne primanjkljaje, moten živčno-mišični nadzor in spremenjeno mišično aktivnost. Posamezniki s KNG kažejo spremenjene vzorce mišične aktivnosti med hojo, kar vpliva na njihovo biomehaniko in povečuje tveganje za nadaljnje poškodbe. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda literature opredeliti spremembe v mišični aktivnosti pri osebah s KNG med hojo. Metode dela: Iskanje literature je potekalo v elektronski podatkovni zbirki PubMed z uporabo ključnih besed »ankle instability« AND »muscle activ*« AND »walking«. Vključene so bile prosto dostopne raziskave objavljene v zadnjih desetih letih. Rezultati: Ob upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo v končni pregled vključenih sedem raziskav. KNG vpliva na mišično aktivnost, kar se kaže v spremembah aktivacije in koordinacije mišic spodnjih udov in trupa. Raziskave potrjujejo spremembe v delovanju mišic, zlasti mišic peroneus longus in gluteus medius. Mišica peroneus longus, se pogosto aktivira prej, močneje in dlje kot pri zdravih posameznikih, za povečanje stabilnosti sklepa. Kljub temu so rezultati deloma nasprotujoči, saj nekatere raziskave poročajo o zmanjšani aktivnosti te mišice in posledično manj učinkoviti absorpciji sil. Tudi pri mišici gluteus medius prihaja do neskladij med raziskavami. Nekatere kažejo na zmanjšano, druge pa na povečano aktivacijo kot kompenzacijo za ohranjanje ravnotežja in stabilnosti med hojo. Razprava in zaključek: Rezultati raziskav se med seboj razlikujejo. Nekatere ugotovitve so skladne s hipotezami, druge pa jim nasprotujejo. Razlike bi lahko bile posledica različnega vzorca, uporabljenih protokolov ali variabilnosti v učinkovitosti kompenzacijskih strategij med posamezniki. Spremenjena mišična aktivnost lahko do določene mere kompenzira zmanjšano stabilnost gležnja, vendar so te prilagoditve lahko povezane tudi s povečanim tveganjem za utrujenost in preobremenitev mišic. Kljub omejitvam raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju biomehanskih in živčno-mišičnih prilagoditev, povezanih s KNG. Bolj celostno razumevanje sprememb pri hoji bi lahko dosegli s sočasno analizo EMG meritev in kinetičnih ter kinematičnih podatkov. To bi omogočilo razvoj učinkovitejših fizioterapevtskih pristopov, usmerjenih v izboljšanje stabilnosti sklepa in preprečevanje ponovnih poškodb. Nadaljnje raziskave na tem področju so zaželene.[G. Štendler]20252025-07-02 12:28:42Diplomsko delo/naloga170004UDK: 615.8VisID: 146452COBISS_ID: 241121795sl