<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Negotovost v fantastičnih zgodbah Silvine Ocampo in Tommasa Landolfija</dc:title><dc:creator>Bončina,	Valerija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Farinelli,	Patrizia	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fock,	Ignac	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fantastična književnost</dc:subject><dc:subject>argentinska književnost</dc:subject><dc:subject>italijanska književnost</dc:subject><dc:subject>Silvina Ocampo</dc:subject><dc:subject>Tommaso Landolfi</dc:subject><dc:subject>negotovost</dc:subject><dc:description>V središču magistrskega dela je pripovedništvo dveh pisateljev dvajsetega stoletja, Silvine Ocampo in Tommasa Landolfija. Obema je skupen fantastični žanr, ki obsega večji del njunega opusa. Skupen jima je element negotovosti, osrednji predmet te naloge, vendar jo zgradita vsak na svoj način, kar prikazuje analiza izbranih zgodb. Landolfijeve fantastične zgodbe se približajo klasičnim, v katerih je očiten trk med resničnim in neresničnim svetom. Pripovedovalec in junak sta osupnjena in zbegana, ko nadnaravni element vstopi v njuno realnost. Omahujeta in se sprašujeta, ali se je nadnaravni dogodek, ki sta mu priča, resničen ali le plod njune domišljije, vendar odgovora ne najdeta vse do konca. Včasih se nekatere zgodbe končajo brez razpleta, ker ga pripovedovalec noče razodeti ali ker ga niti sam ne ve. Tako tudi bralec, skupaj z junakom in pripovedovalcem, ob koncu zgodbe ostane negotov z odprtimi vprašanji. 
V Ocampovih pripovedih ne srečamo trka med nasprotnima si svetovoma, saj se realnost in nerealnost spojita. Nadnaraven element subtilno vstopi v realnost in ne povzroča osuplosti v junaku in pripovedovalcu. Ne sprašujeta se o neobičajnem in nerazložljivem pojavu, saj je ta zanju preprosto del resničnosti. Ocampo se ne poslužuje magičnih in nadnaravnih elementov z namenom, da vznemiri bralca, temveč z nečim neobičajnim, ki izhaja iz prevrnjenega vsakdanjega življenja. Poleg tega kar še bolj vznemiri bralca je, da so nenavadni in groteskni pojavi nekaj povsem normalnega za literarne osebe. Tako Ocampo osvetli tisto, kar družba skriva in zatira, prav to pa je glavni namen njenih zgodb, ki zahtevajo bralčevo metaforično interpretacijo. Ocampo negotovost zgradi s pomočjo nerazumljivih in protislovnih stavkov, z nesmislom ali z nenadnim koncem zgodb, ki pa ne vznemirijo literarnih oseb, zato je negotovost pri Silvini manj očitna kot pri Landolfiju.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-15 07:46:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169907</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 582344</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 239561987</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
