Polarizacija v kontekstuMekiš Recek, Žiga (Avtor) Lep, Žan (Mentor) polarizacijapsihološka reaktancadržavljansko udejstvovanjepolitična usmeritevIdeološka polarizacija, ki jo opredelujejo razlike v stališčih med podporniki različnih ideoloških skupin, v demokracijah zahodnega tipa narašča. Vseeno pa politični konflikti pogosteje kot ideološke razlike v stališčih odražajo socialno-identitetne delitve. Te se nanašajo na afektivno polarizacijo, ki se kaže v oblikovanju pozitivnega afektivnega odnosa do ideoloških somišljenikov in negativnega do nasprotnikov. Ker raziskave oba pojava navadno obravnavajo ločeno, kar ne omogoča razumevanja mehanizmov njunega (so)vplivanja, sem v magistrski nalogi preučeval, kako preplet obeh vrst polarizacije prispeva k oblikovanju namer za državljansko udejstvovanje. V spletni raziskavi, ki je vključevala niz vprašalnikov ter eksperiment, je sodelovalo 610 udeležencev starih med 18 in 90 let (M = 40,86 let, SD = 16,61, 69 % podpornikov levice, 27 % podpornikov desnice). Na podlagi rezultatov vprašalniškega dela raziskave ugotavljam, da udeleženci precenjujejo stopnjo dejanske polariziranosti med ideološkima skupinama (podporniki levice in desnice) v podpori različnim družbeno-političnim ukrepom. Raven dejanske polariziranosti najbolj precenjujejo starejši in tisti, ki zaznavajo, da so člani njihove lastne in nasprotne ideološke skupine bolj afektivno polarizirani. V eksperimentalnem delu raziskave so bili udeleženci izpostavljeni državljanskemu udejstvovanju nasprotne ali lastne ideološke skupine. Ugotovil sem, da se afektivna polarizacija ob izpostavljenosti udejstvovanju obeh skupin poveča, poleg tega pa se ob izpostavljenosti udejstvovanju nasprotne skupine poveča tudi psihološka reaktanca. Z mediacijsko analizo sem pokazal, da lahko s psihološko reaktanco pojasnimo psihološki mehanizem afektivne polarizacije. Udeleženci aktivnost nasprotne skupine tako interpretirajo kot grožnjo njihovemu svobodnemu odločanju, kar povečuje afektivno polarizacijo. Oblikoval sem tudi model, ki kaže, da psihološka reaktanca moderira odnos med zaznavo ideološke polarizacije in namero za državljansko udejstvovanje. To pomeni, da lahko afektivni odzivi na družbene situacije udejstvovanja nasprotne skupine v obliki psihološke reaktance aktivirajo zaznavo ideoloških razlik ter s tem spodbudijo namero za državljansko udejstvovanje. Magistrska naloga pokaže, da je afektivna polarizacija dinamičen fenomen, ki se spreminja glede na družbene situacije, ter opredeli nekatere psihološke mehanizme afektivne polarizacije.[Ž. Mekiš Recek]20252025-06-13 07:45:18Magistrsko delo/naloga169852UDK: 316.6:32(043.2)VisID: 582313COBISS_ID: 250199555sl