<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje vpliva liotropnih tekočih kristalov na osnovi konopljinega ali lanenega olja na barierno funkcijo kože</dc:title><dc:creator>Ribać,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gosenca Matjaž,	Mirjam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vitek,	Mercedes	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>liotropni tekoči kristali</dc:subject><dc:subject>atopijski dermatitis</dc:subject><dc:subject>barierna funkcija kože</dc:subject><dc:subject>transepidermalna izguba vode</dc:subject><dc:subject>hidratacija</dc:subject><dc:subject>eritemski indeks</dc:subject><dc:subject>melaninski indeks</dc:subject><dc:description>Liotropni tekoči kristali (TK) predstavljajo enega izmed sodobnih pristopov v okviru razvoja dermalnih dostavnih sistemov za zdravljenje atopijskega dermatitisa (AD), zlasti zaradi svoje specifične mikrostrukture, ki odraža visoko podobnosti s strukturno urejenostjo lipidov rožene plasti kože. Njihova uporaba obeta izboljšano penetracijo učinkovin ter ugoden vpliv na obnovo kožne bariere. V okviru magistrskega dela smo želeli ovrednotiti vpliv različnih formulacij liotropnih TK na barierno funkcijo kože in vivo, pri čemer smo se osredotočili na ključne kazalnike: transepidermalno izgubo vode (TEWL), hidratacijo kože, melaninski (MI) in eritemski indeks (EI). Izdelali smo osem različnih sistemov TK, ki so se razlikovali po vrsti oljne faze, uporabljeni površinsko aktivni snovi (PAS) ter deležu vodne faze. V raziskavi je sodelovalo 12 prostovoljcev, pri katerih smo primerjali bazalne vrednosti omenjenih parametrov z vrednostmi po enkratni (osem ur) in dolgotrajni (14 dni) uporabi posameznih formulacij. Rezultati so pokazali, da so formulacije z nižjim deležem vode že osem ur po prvem nanosu pomembno zmanjšale TEWL, kar kaže na takojšen pozitiven učinek na funkcijo kožne bariere. Po 14 dneh uporabe so se podobni učinki pokazali tudi pri formulacijah z višjo vsebnostjo vode, kar nakazuje na bolj postopen, a vztrajen učinek. Znižanje TEWL je bilo najizrazitejše pri formulacijah z višjo vsebnostjo lipidov, kar potrjuje pomembnost izbire naravne oljne faze z visoko vsebnostjo esencialnih maščobnih kislin. Pri meritvah hidratacije smo ugotovili, da formulacije z višjo vsebnostjo vode pomembno izboljšajo vlažnost kože po 14-dnevni uporabi, medtem ko po enkratni aplikaciji statistično značilnih razlik ni bilo zaznati. Vlažilni učinek je tako pozitivno koreliral z deležem vodne faze v posamezni formulaciji. EI se je po uporabi vseh formulacij večinoma zmanjšal ali ostal nespremenjen, kar kaže na dober protivnetni profil preizkušenih formulacij. Najizrazitejše znižanje EI je bilo znova opaženo pri formulacijah z nižjim deležem vode, kar je skladno z izboljšano barierno funkcijo in višjo vsebnostjo protivnetnih sestavin v teh formulacijah. MI se v okviru študije ni bistveno spremenil, kar je bilo pričakovano glede na naravo uporabljenih sestavin, ki ne vplivajo na melanogenezo. Rezultati so pokazali, da imajo izbrane formulacije pozitiven učinek na barierno funkcijo kože, saj je večina sistemov prispevala k znižanju TEWL in izboljšanju hidratacije kože, ob tem pa niso povzročale povečanja eritema ali sprememb v pigmentaciji. Ugotovljeno je bilo, da sestava TK, predvsem vrsta oljne faze in delež vodne faze, pomembno vpliva na njihov dermalni učinek. Študija je bila izvedena na zdravih prostovoljcih, kar v tem trenutku omejuje neposredno posploševanje na bolnike z AD, kljub temu pa lahko potrdimo potencial liotropnih TK kot varnih in učinkovitih dermalnih formulacij za atopijsko kožo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-12 08:45:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169821</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114817</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
