<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pojav Osgood Schlatterjevega sindroma pri mladih košarkarskih reprezentantih Slovenije</dc:title><dc:creator>Marolt,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erčulj,	Frane	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Košarka</dc:subject><dc:subject>šport mladih</dc:subject><dc:subject>mladostniške športne poškodbe</dc:subject><dc:subject>koleno</dc:subject><dc:subject>Osgood-Schlatterjev sindrom</dc:subject><dc:description>Košarka velja za šport z visoko incidenco poškodb, pri čemer je koleno – poleg gležnja – eden najpogosteje prizadetih sklepov. Osgood-Schlatterjev sindrom je pogosta rastna poškodba kolena pri mladostnikih, povezana s ponavljajočimi športnimi obremenitvami in intenzivno telesno rastjo. Najpogosteje se pojavi med 10. in 15. letom starosti. Cilj magistrskega dela je preučiti pojavnost kolenskih poškodb pri kakovostnih mladih košarkarjih (državnih reprezentantih), s posebnim poudarkom na Osgood-Schlatterjevem sindromu, ter analizirati vpliv različnih dejavnikov, kot so tip igralca, obdobje hitre rasti, zgodnja specializacija in fizioterapevtska obravnava. V raziskavi je sodelovalo 73 mladih košarkarjev, starih med 14 in 20 let, ki so izpolnili retrospektivni vprašalnik o svojih izkušnjah s kolenskimi poškodbami, pogostostjo treningov, obdobjem rasti in morebitnim pojavom Osgood-Sclatterjevega sindroma.
Ugotovili smo, da je 43,8 % košarkarjev v svoji karieri že doživelo poškodbo kolena. Od tega so bile akutne poškodbe (56,2 %) pogostejše od kroničnih (43,8 %). Največ poškodb je bilo zabeleženih pri igralcih na krilnih položajih, vendar so bile razlike pri pojavnosti poškodb med igralnimi mesti majhne in statistično neznačilne. Delež košarkarjev z uradno postavljeno diagnozo Osgood-Schlatterjevega sindroma je znašal 9,6 %. Če upoštevamo tudi tiste, ki bi jim na podlagi simptomov lahko pripisali tovrstno poškodbo, vendar diagnoza ni bila potrjena, delež naraste na 17,8 %. Večina poškodb se je pojavila v obdobju hitre rasti. Zgodnja specializacija se ni izkazala kot pomemben dejavnik tveganja za nastanek poškodbe. Približno polovica igralcev z Osgood-Schlatterjevim sindromom je bila deležna fizioterapevtske obravnave, ki je imela pozitiven vpliv na okrevanje in nadaljevanje športne aktivnosti.
Rezultati nakazujejo potrebo po bolj individualni ter strokovni obravnavi pri diagnosticiranju in zdravljenju tovrstnih poškodb pri mladih košarkarjih. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju kolenskih težav, predvsem kroničnih oziroma preobremenitvenih poškodb, v mladinskem kakovostnem tekmovalnem športu ter predstavlja osnovo za nadaljnje, bolj poglobljene študije znotraj te populacije.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-12 07:16:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169803</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 55343</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 240441603</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
