<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Krepitev čustvene kompetentnosti z bonding psihoterapijo</dc:title><dc:creator>Rataj,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljak Lukek,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustvena kompetentnost</dc:subject><dc:subject>bonding psihoterapija</dc:subject><dc:subject>čustvena inteligentnost</dc:subject><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>nevronska plastičnost</dc:subject><dc:description>Emocionalna kompetentnost (EK) je naučena sposobnost, ki temelji na čustveni inteligentnosti (Goleman 1998, 38) kot sposobnosti zaznavanja primarnih čustev in razlikovanju le-teh od sekundarnih in instrumentalnih čustev ter njihova postavitev v kontekst z osnovnimi bio-psiho-sociološkimi potrebami (Stauss 2007, 31).  Rezultira pa v izjemni uspešnosti pri delu in odnosih (Goleman 1998, 38). Bonding psihoterapija (BPT) je skupinska oblika globinske, psihodinamične psihoterapije, katere najpomembnejši cilj je pomagati posamezniku, da živi v harmoniji s svojimi osnovnimi bio-psiho-sociološkimi potrebami, da doseže maksimalno fizično in psihično dobro počutje (Stauss 2007, 112), izboljša sposobnost zavedanja svojih primarnih čustev, razlikovanja med njimi in jih na primeren način izrazi (29). Z raziskavo želimo ugotavlamo, ali je mogoče z BPT okrepiti EK in ali kombinacija več psihoterapevtskih pristopov vodi do izboljšanja EK. V raziskavi je sodelovalo 108 udeležencev; v eksperimentalno skupino je bilo vključenih 58 udeležencev, ki so tri mesece obiskovali BPT, in v kontrolno skupino 50 udeležencev, ki niso bili vključeni v psihoterapevtsko obravnavo. Razlike med merjenji in skupinami smo ugotavljali z Vprašalnikom emocionalne kompetentnosti (ESCQ). Rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik v vrednostih, čeprav so rezultati na treh od štirih lestvic (IP, UU, ESCQ) bili pri drugi meritvi višji. Prav tako pa, razen pri lestvici Upravljanja in uravnavanja emocij (p = 0,0012), ni prišlo do statistično pomembnih razlik med skupinama (1) udeležencev, ki so sočasno ali predhodno z BPT obiskovali druge vrste psihoterapij in (2) udeleženci, ki so obiskovali le BPT. So pa bili na vseh lestvicah ESCQ rezultati 2. skupine višji, kar je v nasprotju z dosedanjimi ugotovitvami drugih raziskav. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da je imela  naša raziskava pomembne omejitve zaradi upada števila udeležencev in da bi nadaljnje študije lahko prispevale tako k razumevanju BPT in učinkovitosti metod  kot k razumevanju EK kot sposobnosti, ki se lahko krepi.</dc:description><dc:publisher>[S. Dajčman]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-11 09:00:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169780</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.942:615.851(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 33201</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 240952323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
