Optimizacija sinteznih pogojev za pripravo fluoroforov s heterocikličnim skeletom z mostnim dušikovim atomom in vrednotenje odvisnosti njihove emisije od pHGorenc, Marija (Avtor) Pajk, Stane (Mentor) Kokot, Hana (Komentor) fluoroforipH odvisna fluorescencalizosomispektroskopija in mikroskopijaFluorescentne spojine imajo v sodobni znanosti ključno vlogo pri označevanju celičnih struktur, sledenju biološkim procesom in razvoju diagnostičnih orodij. V okviru magistrske naloge smo se osredotočili na fluorofore s heterocikličnim skeletom z mostnim dušikovim atomom, predvsem so nas zanimali kot potenciali označevalci lizosomov. V okviru magistrske naloge smo najprej raziskali vpliv različnih kislin na izkoristek reakcije modelnega fluorofora s tiazolnim skeletom z mostnim dušikovim atomom (SP-66Z). Za spremljanje in kvantifikacijo produktov smo uporabili tekočinsko kromatografijo (HPLC), v izbranih primerih pa tudi tekočinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (LC-MS). S slednjo smo uspeli najti intermediat, ki osvetljuje reakcijski mehanizem nastanka opisanih spojin. Nadalje smo s pomočjo UV-Vis in fluorescenčne spektroskopije preučili odvisnost optičnih lastnosti (absorbance in fluorescence) spojin od pH. Na podlagi teh rezultatov smo izbrali sondi SP-66Z in SP-80Z kot najprimernejši kandidatki za nadaljnje testiranja. Zadnji sklop naloge je bil usmerjen v testiranje izbranih fluoroforov na mišjih pljučnih epitelijskih celicah (LA-4) z uporabo različnih mikroskopskih tehnik, vključno z mikroskopijo življenjske dobe fluorescence oz. FLIM (ang. Fluorescence Lifetime Imaging Microscopy) in z mikroskopijo vzbujenega praznjenja emisije oz. STED (ang. Stimulated Emission Depletion) mikroskopijo. Cilj teh eksperimentov je bil oceniti uporabnost sintetiziranih spojin za označevanje lizosomov in na splošno oceniti njihove foto-fizikalne lastnosti. Kar se tiče označevanja lizosomov, obe sondi označita vezikle v celicah, vendar sondi nista kolokalizirali s komercialno sondo za lizosome SiR-lysosome. Kar se tiče foto-fizikalnih lastnosti, pa se je predvsem sonda SP-66Z izkazala za relativno fotostabilno, medtem ko je sonda SP-80Z hitro fotobledela. Poleg tega je sonda SP-80Z vplivala na obliko jeder, kar nakazuje na citotoksičnost sonde. Sonda SP-66Z se je izkazala tudi za občutljivo na okolico, saj se je življenjski čas fluorescence razlikoval glede na velikost veziklov kamor se je sonda vgradila. Lahko zaključimo, da glede na rezultate predvsem sonda SP-66Z predstavlja dobro izhodišče za nadaljnji razvoj sond za označevanje celičnih organelov.20252025-06-07 08:45:08Magistrsko delo/naloga169750VisID: 114814sl