<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj molekularnih orodij in metod za genetsko spreminjanje kvasovke Hanseniaspora uvarum</dc:title><dc:creator>Škrinjar,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čadež,	Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kranjc,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>molekularna orodja</dc:subject><dc:subject>genetsko spreminjanje</dc:subject><dc:subject>Hanseniaspora uvarum</dc:subject><dc:subject>nekonvencionalne kvasovke</dc:subject><dc:subject>Saccharomyces cerevisiae</dc:subject><dc:description>Razvoj molekularnih orodij in metod genskega inženiringa ima ključno vlogo pri razvoju novih gostiteljskih organizmov in njihovem prenosu v biotehnološke procese. Do sedaj sta bila industrijsko najpomembnejša mikrobna gostitelja bakterija Escherichia coli ter kvasovka Saccharomyces cerevisiae, vendar se vedno več pozornosti posveča tudi uporabi nekonvencionalnih vrst kvasovk. V sklopu naloge smo se posvetili vrsti Hanseniaspora uvarum, ki jo najpogosteje najdemo na grozdnih jagodah in ima pomembno vlogo pri fermentaciji mošta in posledično lahko vpliva na kakovost vina. V naši raziskavi smo v kvasovki S. cerevisiae sestavili dva plazmida, ki sta vsebovala 700-1000 bp dolgi regiji, homologni ribosomalni RNA oziroma transpozona Ty3. To je omogočilo integracijo genske kasete v genom H. uvarum, katera je vsebovala selekcijski označevalec za odpornost proti higromicinu, ter zapis za zeleni fluorescenčni protein. Vsebovala je tudi elemente, ki omogočajo pomnoževanje plazmida tako v kvasovki S. cerevisiae, kot v bakteriji E. coli. Pripravljeni plazmid smo vnesli v H. uvarum z kombinirano metodo transformacije z uporabo litijevega acetata in elektroporacije, kjer se je genska kaseta preko homologne rekombinacije integrirala v genom. Ker je bila učinkovitost transformacije H. uvarum zelo nizka, smo metodo transformacije poskusili izboljšati, vendar nam to ni uspelo. Kljub temu smo uspeli s homologno rekombinacijo vstaviti in izraziti gen za zeleni fluorescenčni protein v genomu H. uvarum. To bi v prihodnosti lahko pripomoglo k označevanju sevov ter spremljanju celične lokalizacije oziroma rasti H. uvarum v ko-kulturah.</dc:description><dc:publisher>[D. Škrinjar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-07 07:16:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169741</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.25:577.2.088</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 257552</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 239320323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
