Analiza zgodnje obravnave bolnikov z rakom prostate v družinski medicini v SlovenijiKokalj Kokot, Mateja (Avtor) Petek, Davorina (Mentor) rak prostateinterval primarne ravniNamen: Namen raziskave je podati pregled stanja na področju zgodnje obravnave bolnikov z rakom prostate v ambulantah družinske medicine v Sloveniji in oceniti, ali in kje v procesu prihaja do strokovno nedopustnih časovnih zamikov ali odklonov v njihovi obravnavi. Hipoteze: Interval primarne ravni se pomembno razlikuje med posameznimi regijami v Sloveniji, povezan je s prezentacijo bolezni, z lastnostmi bolnika in organizacijo zdravstvene oskrbe. Daljši interval primarne ravni je povezan s krajšim petletnim preživetjem. Metode: V retrospektivno kohortno raziskavo smo vključili 1431 bolnikov iz baze Registra raka Slovenije s postavljeno diagnozo raka prostate v letu 2014. Njihovi osebni zdravniki so na podlagi zdravstvene dokumentacije zbrali podatke o začetnih simptomov bolezni, opravljeni diagnostiki, napotitvi ter o dostopnosti do diagnostičnih storitev (laboratorij, ultrazvok trebuha) v njihovem zdravstvenem centru. Datum prve prezentacije je bil opredeljen kot prvi stik z zdravnikom z znaki ali s simptomi, povezanimi z rakom prostate. Dolžino intervala primarne ravni smo izračunali na podlagi datuma prve prezentacije in izdaje napotnice za urologa. Rezultati: Mediana trajanja intervala primarne ravni je bila 5 dni (IQR: 0–58 dni), s povprečjem 67,4 dni (SD: 123,8), kar je posledica ekstremnih vrednosti. Daljši intervali so bili povezani s prisotnostjo simptomov ob prvi prezentaciji, večimi pridruženimi boleznimi, višjo izobrazbo in predvsem s pomanjkanjem neposrednega dostopa do laboratorijskih preiskav (hemogram, CRP, PSA) ter ultrazvoka trebuha v ambulantah. Daljši interval primarne ravni je bil statistično značilno povezan s krajšim petletnim preživetjem, pri čemer je povprečni interval pri umrlih bolnikih znašal 90,18 dni, pri preživelih pa 59,79 dni (p = 0,007). Višja starost ob diagnozi, prisotnost metastaz (oddaljeno razširjena bolezen) in pridružene bolezni so povezani z večjim tveganjem umrljivosti, medtem ko je neposredna dostopnost laboratorijskih preiskav povezana z zmanjšanjem tveganja. Ni bilo razlik med različnimi regijami v Sloveniji. Zaključki: Raziskava poudarja zapleteno paleto dejavnikov, ki vplivajo na obravnavo suma na rak prostate, ki poleg kompetenc posameznih zdravnikov zajemajo tudi razpoložljivost testov in storitev. Daljši intervali so povezani s slabšim petletnim preživetjem. H krajšem intervalu primarne ravni prispeva predvsem neposredna dostopnost do laboratorijske diagnostike in ultrazvoka sečil in trebuha v centrih primarnega zdravstvenega varstva.20252025-06-07 07:15:36Doktorsko delo/naloga169739VisID: 35094sl