<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Trgovanje z zaščitenimi živalmi in živalskimi proizvodi kot pojavna oblika transnacionalne okoljske kriminalitete</dc:title><dc:creator>Gredelj,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Malešič,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>antropocen</dc:subject><dc:subject>transnacionalna organizirana kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>okoljska kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>trgovanje z zaščitenimi živalmi</dc:subject><dc:description>V zadnjih 11.500 letih, v obdobju holocena, so se zaradi razvoja kmetijstva, urbanizacije in tehnologije zgodile pomembne spremembe na Zemlji, ki so korenito vplivale na planetarne sisteme. Od konca 19. stoletja se vse bolj prepoznava izrazit vpliv človeka na okolje, kar je pripeljalo do koncepta antropocena – novega geološkega obdobja, ki poudarja človekov vpliv na geološke, biološke, družbene in kulturne spremembe. Ti procesi ne vplivajo zgolj na naravne ekosisteme, temveč preoblikujejo tudi družbeno-ekonomske dinamike in odpirajo nove priložnosti za delovanje različnih akterjev, vključno s transnacionalnimi kriminalnimi združbami. Slednje izkoriščajo nastale razmere za širjenje okoljske kriminalitete, kot so nezakonita sečnja, trgovina z zaščitenimi živalmi, rudarjenje in odlaganje odpadkov. Naloga raziskuje povezanost antropocena z okoljsko kriminaliteto, zlasti nezakonito trgovino z zaščitenimi živalmi, ki postaja vse večji problem zaradi pomanjkanja učinkovite mednarodne regulacije. Opredeljuje temeljne pojme raziskovalnega področja in vzpostavlja korelacije med antropocenom, varnostno paradigmo in okoljsko kriminaliteto. Obravnava trenutno stanje nezakonitega trgovanja z zaščitenimi živalmi in njegove posledice ter analizira mednarodno zakonodajo, ki ščiti te vrste. Na podlagi izbranih primerov naloga izpostavlja najpogosteje tihotapljene zaščitene živalske vrste in ključne države v globalni trgovini. V nalogi ugotavljamo, da povpraševanje po izdelkih iz zaščitenih živali izhaja iz kulturnih, ekonomskih in simbolnih dejavnikov, pri čemer so sloni, nosorogi, pangolini in morske živali med najbolj ogroženimi vrstami. Pomanjkljivosti v zakonodaji, razširjena korupcija in šibko mednarodno sodelovanje so vrzeli, ki jih kriminalne združbe izkoriščajo. Naloga predlaga krepitev mednarodnega sodelovanja, harmonizacijo zakonodaje, izboljšanje virov za nadzor in pregon ter večje ozaveščanje javnosti o posledicah te kriminalitete.</dc:description><dc:publisher>K. Gredelj</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-06 08:30:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169608</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 339.194:343(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 174963</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 239796995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
