Dejavniki vključevanja učencev priseljencev v osnovno šoloRakoto Kovačič, Tana (Avtor) Mandelc, Damjan (Mentor) Jeznik, Katja (Mentor) Učenci priseljencimedkulturna vzgoja in izobraževanjevključevanjekulturni in socialni kapitalosnovna šola.V magistrski nalogi preučujemo vključevanje učencev priseljencev v osnovno šolo. V teoretičnem delu sprva definiramo osnovne pojme, kot so priseljenstvo, otroci priseljenci, večkulturnost in medkulturnost. V drugem poglavju predstavimo Slovenijo kot prostor emigracije in imigracije ter modele imigrantskih politik, slovensko integracijsko politiko in dejavnike integracijskih procesov. V tretjem poglavju preučimo šolski prostor kot prostor večkulturnosti in se osredotočimo na razmejitev pojmov in idejo inkluzije, opredelitev medkulturnega izobraževanja, predstavimo model medkulturne vzgoje in slovensko zakonodajo ter strategije za uspešno vključevanje otrok priseljencev v šolski sistem. V nadaljevanju predstavimo razmere na posamezni šoli, vpliv vrstnikov, vpliv učiteljev ter ostalih strokovnih delavcev in izzive ob vključevanju učencev priseljencev. Sledi predstavitev vloge maternega jezika in drugega jezika ter sistemska podpora pri učenju slovenskega in maternega jezika ter jezik kot dejavnik uspešnosti vključitve v šolski prostor. V zadnjem poglavju teorije predstavimo pomen družbenega razreda in družinskega okolja: vlogo socialnega in kulturnega kapitala, družbeni razred in razlike v izobraževalnih dosežkih ter elaborirani in restriktivni jezikovni kod. V empiričnem delu predstavimo izsledke raziskave, v kateri smo preko intervjujev s tremi strokovnimi delavci na šoli in tremi učenci iz Afganistana ter njihovo materjo in analizo teorije ugotavljali, v kolikšni meri na šoli medkulturnost predstavlja izhodišče vzgojno-izobraževalnega dela. Ugotavljali smo, kako zakonodaja in ostala določila na sistemski ravni omogočajo in spodbujajo vključevanje otrok priseljencev v šolski sistem, kako šola organizira učenje slovenščine kot drugega jezika in ali na šoli organizirajo učenje materinščine priseljenca; kakšen je družbeni razred družine priseljenca (stopnja izobrazbe, poklicni status in prihodek), ki vpliva na vključevanje otroka priseljenca v šolski sistem, in ali se je ob selitvi spremenil, kakšen je socialni kapital (na ravni učencev: sodelovanje v krožkih, društvih, število prijateljev…, na ravni staršev: zanimanje za šolski uspeh, poznavanje otrokovih prijateljev) ciljne države otroka priseljenca, zaradi katerega otroci v šoli lahko lažje uspevajo, kakšen je kulturni kapital (na ravni staršev: pričakovanja, občutek varnosti, pripadnosti…, na ravni učencev: bralne navade in aktivna udeležba učencev pri umetniških in drugih dejavnostih) ciljne države otroka priseljenca, zaradi katerega otrok v šoli lažje uspeva in kakšen je vpliv družine (komunikacija staršev in otrok, pričakovanja staršev, starševski nadzor, vpletenost staršev v delovanje šol, interakcije z družinskimi člani, število tečajev, ki jih obiskujejo družinski člani in kako se s tem spodbuja interakcije) na vključenost otroka priseljenca v šolski sistem ter ali se na posamezni šoli učence priseljence vključuje celostno (po kriterijih modela medkulturne vzgoje (Vižintin 2017, str. 181–327)). V preučevanem primeru na šoli primer vključevanja učencev iz Afganistana poteka uspešno. Najnovejše Smernice za vključevanje otrok, učencev in dijakov iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojnoizobraževalni sistem (2024) vključujejo predloge, s katerimi bi bilo vključevanje učencev lahko še bolj uspešno.20252025-06-06 07:45:22Magistrsko delo/naloga169599VisID: 582250sl