Optimizacija CT protokola za presejalni program zgodnjega odkrivanja raka pljuč brez uporabe dodatnega filtriranjaKlančar, Kaja (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Požek, Igor (Komentor) Škrk, Damijan (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijarak pljučpresejalni programračunalniška tomografijazmanjšanje dozedozna obremenitevkakovost slikeUvod: Pljučni rak je glede na pogostost rakavih obolenj po svetu na drugem mestu in predstavlja vodilni vzrok smrti zaradi raka. Računalniška tomografija z nižjo sevalno obremenitvijo (LDCT) je edina metoda za zgodnje odkrivanje pljučnega raka, ki dokazano zmanjšuje umrljivost. Sprejemljiva povprečna efektivna doza za presajanje pljučnega raka s CT preiskavo je približno 1,5 mSv, pri standardni CT preiskavi pa pacienti prejmejo tudi do 7 mSv. Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kako se pri CT slikanju prsnih organov s spreminjanjem tokovnega sunka (mAs) ob fiksni nastavitvi anodne napetosti (kV) spremenita prejeta doza in kakovost slik. Pridobiti želimo optimiziran protokol brez uporabe dodatne filtracije, primeren za presejanje pljučnega raka in kontrolna slikanja. Metode dela: Raziskavo smo izvedli v dveh delih. V prvem delu smo meritve izvajali na fantomu. Opravili smo 57 slikanj, 3 s standardnim protokolom, 27 z uporabo ročne ekspozicije in 27 z avtomatskim nadzorom ekspozicije (AEC). V drugem delu smo meritve izvedli na 152 pacientih, ki so prišli na kontrolno slikanje. Pri slikanju smo uporabljali fiksno napetost in dve različni nastavitvi tokovnega sunka. S prvim protokolom smo slikali 76 pacientov z indeksom telesne mase (ITM) manjšim od 30, z drugim pa 76 pacientov z ITM enakim ali večjim od 30. Pri vseh pacientih smo beležili višino, maso, DLP, CTDIvol, referenčne in efektivne tokovne sunke. Pridobili smo tudi subjektivno in objektivno oceno slik. Rezultati: V prvem delu smo z meritvami na fantomu pridobili najbolj primerna protokola za slikanje pacientov. V drugem delu smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike med novim in standardnim protokolom v referenčnih in efektivnih vrednostih tokovnega sunka (p<0,001), DLP (p<0,001), CTDIvol (p<0,001), CNR (p<0,001) in SNR (p<0,001). Pri subjektivnem ocenjevanju kakovosti slik smo ugotovili, da med optimiziranima protokoloma obstajajo statistično značilne razlike pri vseh ocenjevalnih kriterijih razen pri splošni kakovosti slik (p=0,073). Skupna ocena slik je bila višja pri protokolu za paciente z visokim ITM (p=0,009). Razprava in zaključek: Z uporabo visokih fiksnih napetosti in nizkih tokovnih sunkov znižamo prejeto dozo za 40–60 %. Kakovost slike se z optimizacijo poslabša, vendar je kljub temu še vedno ustrezna za diagnostične namene. Z raziskavo smo pridobili optimiziran protokol, primeren za uporabo v presejalnem programu raka pljuč in kontrolna slikanja.[K. Klančar]20252025-06-05 07:45:59Magistrsko delo/naloga169579UDK: 616-07VisID: 146276COBISS_ID: 238367235sl