<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Glasbena samopodoba učencev v glasbeni šoli in vloga učitelja pri njenem oblikovanju</dc:title><dc:creator>Šimunovič,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Habe,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>glasbena samopodoba</dc:subject><dc:subject>glasbena identiteta</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>učitelji inštrumenta</dc:subject><dc:subject>učitelji petja</dc:subject><dc:subject>glasbena šola</dc:subject><dc:subject>psihologija glasbe</dc:subject><dc:subject>doktorske disertacije</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija Glasbena samopodoba učencev v glasbeni šoli in vloga učitelja pri njenem oblikovanju obravnava vidik kultiviranja glasbene identitete v procesih glasbenega izobraževanja. Teoretski temelj raziskave smo naslonili na psihološki konstrukt glasbene samopodobe, ki predstavlja osnovni mehanizem konstruiranja glasbene identitete z razvojnim vrhom v mladostništvu. Naš namen je bil preučiti oblikovanje glasbene samopodobe učencev glasbene šole v zaključnih razredih. V kontekstu dejavnikov, ki na to vplivajo, smo raziskovali tudi glasbeno identiteto učiteljev. Izvedli smo kvantitativno študijo glasbene samopodobe učencev, medtem ko smo glasbeno identiteto učiteljev preučili s pomočjo utemeljene teorije. Zadnja raziskovalna faza je obsegala akcijsko raziskovanje, cilj katerega je bil oblikovati učenje inštrumenta po zasnovi Hargreavesovega modela potencialnih učnih izidov v glasbenem izobraževanju. Rezultati raziskave so pokazali, da glasbeno samopodobo učencev značilno oblikujejo komponente razpoloženja, sposobnosti/ambicij in komuniciranja. Razlike v glasbeni samopodobi glede na spol, glasbene preference in učno uspešnost se pri učencih niso odrazile pri vseh komponentah. Ugotovili smo pozitivno povezanost glasbene samopodobe z vključevanjem (ne)(in)formalnih načinov poučevanja in negativno povezanost s stopnjo učenčeve izvajalske anksioznosti. Učitelj inštrumenta/petja se je v raziskavi potrdil kot ključni socialni deležnik pri oblikovanju glasbene samopodobe. Skozi refleksijo konstruiranja lastne identitete se tudi on sam – najbolj identificiran z vlogama izvajalca in pedagoga – doživlja kot pomemben sooblikovalec glasbene samopodobe svojega učenca. Disertacija v slovensko glasbenoizobraževalno okolje prispeva spoznanja o glasbeni samopodobi učencev in njeni povezanosti z glasbeno identiteto učiteljev. Prikazani učinki poučevanja v Hargreavesovem modelu potencialnih učnih izidov glasbenega izobraževanja lahko pomagajo pri vzgoji nove generacije učencev inštrumenta/petja, ki se bo oddaljila od tradicionalnega modela mojster/vajenec, medtem ko bo vlogo virtuoza decentralizirala na podlagi improvizacije, petja, plesa, komponiranja, orkestriranja in povezovanja z drugimi vejami umetnosti. Globalen uvid raziskave pri tem govori v prid generativnemu učitelju, ki že uveljavlja tako diferencialno kot tudi konvergentno glasbenopedagoško delovanje za poučevanje in vzgojo tako glasbenih profesionalcev kot tudi ljubiteljev.</dc:description><dc:publisher>N. Šimunovič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-06-04 11:01:20</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>169565</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 78:159.9(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 219264003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
