<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prestajanje dolgoletne zaporne kazni skozi perspektivo logoterapije</dc:title><dc:creator>Berkopec,	Ksenija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Bohinc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prestajanje dolgoletne zaporne kazni</dc:subject><dc:subject>zapor</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>penologija</dc:subject><dc:subject>stigmatizacija</dc:subject><dc:subject>reintegracija</dc:subject><dc:subject>probacija</dc:subject><dc:subject>logoterapija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu me zanima, kako osebam z izrečenimi dolgoletnimi kaznimi omogočiti in izraziti njihov glas – njihovo doživljanje z zaporom povezanih stisk in posledic prestajanja kazni za njihovo duševno zdravje, doživljanje stigme, (ne)smisla življenja in izzivov pričakovane samoaktivacije za proces njihove normalizacije in reintegracije. V teoretičnem delu magistrskega dela opredelim pojem totalne ustanove, predstavim namen izvrševanja kazenskih sankcij in delovanje institucije ter vrste režimov prestajanja zaporne kazni. Slednje povežem z vprašanjem smiselnosti penološke obravnave zaprtih oseb in delovanjem probacijske službe ter drugih organov, ki bi jih bilo primerno vključiti v obdobje reintegracije ter normalizacije po končani dobi prestajanja zaporne kazni kot pomoč za lažji izhod iz totalne ustanove. Osebe na prestajanju zaporne kazni imajo možnost izbire sodelovanja z različnimi strokovnimi osebami tako v okviru zavoda kakor zunaj njega. Nadalje predstavim logoterapijo kot psihoterapevtski pristop, ki se osredotoča na smisel – človekovo osmišljanje  bivanja. Razpravljam o možnosti in smiselnosti uporabe logoterapije v zaporskem sistemu. Vprašanje o smislu življenja je seveda aktualno tudi za moško populacijo na prestajanju dolgoletne zaporne kazni, saj gre za življenjsko obdobje, ko so jim odvzete nekatere temeljne svoboščine. Pod težo pomembnih življenjskih vprašanj v stanju doživljanja nemoči se lahko pojavi občutek nesmiselnosti življenja.
V empiričnem delu se osredotočim na prestajanje dolgoletnih zapornih kazni v ZPKZ Dob pri Mirni. Na podlagi odgovorov, pridobljenih z intervjuji, ocenim, kako uporabne so metode in tehnike logoterapije kot oblike podpore in pomoči osebam na prestajanju dolgoletne kazni zapora za namen doseganja učinkovitejših rezultatov njihove rehabilitacije in lažje vključevanje v življenje na prostosti. Na koncu navedem predloge inovacij, ki so rezultat intervjujev z zaprtimi osebami in ki bi v povezavi z uporabo logoterapevtskih metod ter tehnik lahko olajšale reševanje mnogokaterih na videz nerešljivih in nesmiselnih situacij.</dc:description><dc:publisher>[K. Berkopec]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-04 09:00:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169561</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851:343.261-052</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 50942</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 247570179</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
