<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sočutna izčrpanost v socialnem delu in motivacija za vztrajanje kljub visoko obremenjujočim interakcijam</dc:title><dc:creator>Krč,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gril,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mestek,	Klara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>čustveno obremenjujoče situacije</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>osmišljanje dela</dc:subject><dc:subject>sistemske omejitve</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>sočutna izčrpanost</dc:subject><dc:description>Socialne delavke se pri svojem delu pogosto srečujejo s čustvenimi obremenitvami, občutki nemoči in sistemskimi ovirami, ki otežujejo učinkovito pomoč uporabnikom. Ena od posledic dolgotrajne čustvene izpostavljenosti je tudi pojav sočutne izčrpanosti, opredeljene kot »zmanjšana sposobnost formalnega oskrbovalca ali pomanjkanje zanimanja za empatičnost oziroma prenašanje trpljenja uporabnika« (Adams idr., 2006, str. 103). Cilj raziskave je bil preučiti, kako socialne delavke doživljajo svojo poklicno vlogo in kateri dejavniki jih motivirajo za vztrajanje v socialnem delu, kljub soočanju z visoko obremenjujočimi interakcijami. Pri tem sem se osredotočil na njihovo poklicno identiteto, motivacijo za delo, soočanje s sočutno izčrpanostjo in čustveno obremenjujočimi situacijami, organizacijske dejavnike ter razmisleke o morebitnem prenehanju opravljanja poklica. Raziskavo sem izvedel med socialnimi delavkami, zaposlenimi na centrih za socialno delo po različnih slovenskih regijah.
Empirični del raziskave sem izvedel s pomočjo kvalitativne metodologije, tako da sem opravil polstrukturirane intervjuje s šestimi socialnimi delavkami na podlagi vnaprej pripravljenih smernic, zbrane podatke pa sem analiziral z odprtim in osnim kodiranjem. Rezultati so pokazali, da socialne delavke svoje delo pogosto doživljajo kot poslanstvo, vendar se ob njem soočajo z velikim čustvenim naporom, sočutno izčrpanostjo, občutki preobremenjenosti in sistemskimi ovirami. Kljub izzivom pri delu vztrajajo, saj jih vodijo močna notranja motivacija, ljubezen do dela in pripadnost stroki. Na podlagi ugotovitev sem raziskavo zaključil s predlogi o tem, kaj bi socialnim delavkam pomagalo pri soočanju s čustveno obremenjujočimi situacijami in obenem lahko pripomoglo k zmanjšanju njihove pojavnosti.</dc:description><dc:publisher>[R. Krč]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-03 09:00:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169537</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364-43:159.944.4</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 50881</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 247340547</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
