<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Koordinacijska kemija cinka(II) s furosemidom</dc:title><dc:creator>Uranjek,	Zarja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Modec,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podjed,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>koordinacijska kemija</dc:subject><dc:subject>ligand</dc:subject><dc:subject>cink</dc:subject><dc:subject>furosemid</dc:subject><dc:description>Koordinacijska kemija preučuje tvorbo in lastnosti kompleksov, v katerih je centralni atom ali ion obdan z ligandi. V diplomskem delu smo kot centralni ion izbrali cinkov(II) ion, ki smo ga reagirali s furosemidom. Ta se uporablja kot farmacevtsko sredstvo, vendar vsebuje funkcionalne skupine, ki lahko delujejo kot donorji pri koordinaciji s kovinskimi ioni. Na kovinski center se lahko veže mono- ali bidentatno preko deprotonirane karboksilne skupine. Eksperimentalno delo je bilo osredotočeno na sintezo koordinacijskih spojin cinka(II) s furosemidom, njihovo karakterizacijo in preverjanje ponovljivosti reakcij.
Pri sintezi smo uporabili različne izhodne spojine, kar je vplivalo na končne produkte. Reakcije med cinkovim(II) oksidom ali kloridom in furosemidom v vodni raztopini amonijaka so vodile do nastanka [Zn(fur)$_2$(NH$_3$)$_2$], kjer fur– predstavlja deprotoniran furosemid. Včasih so nastale zmesi s soljo (NH$_4$)fur. Pri reakciji s spojino 
[Zn(quin)$_2$(H$_2$O)] je nastal koordinacijski polimer [Zn$_3$(quin)$_4$(fur)$_2$]n∙2nMeOH, pri čemer quin– predstavlja kinaldinat. Reakcije smo izvedli pri različnih pogojih, pri sobni temperaturi, pod refluksom in v avtoklavu pri 105 °C. Uporabili smo tudi različne topilne sisteme. Izbira topil je bila določena na podlagi topnosti reagentov. 
V diplomskem delu smo sintetizirali tudi spojine A, B in B·Et$_2$O, ki pa jih nismo uspeli identificirati.
Izolirane produkte smo karakterizirali z infrardečo spektroskopijo (IR), elementno CHN analizo, NMR spektroskopijo in termogravimetrično analizo. Kristalinične produkte smo dodatno analizirali z rentgensko strukturno analizo na monokristalu, kar je omogočilo določitev njihove kristalne strukture.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-06-02 12:55:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169532</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25801</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 239127299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
