Vpliv geomorfoloških oblik na rabo prostora pri evrazijskem risu (Lynx lynx) in evropski divji mački (Felis silvestris)Čonč, Špela (Avtor) Krofel, Miha (Mentor) Breg Valjavec, Mateja (Komentor) reliefne oblikegeografski informacijski sistemidaljinsko zaznavanjeLiDARmikrohabitatne značilnostiraba prostoraizbira habitataprostorska ekologijaevrazijski risLynx lynxevropska divja mačkaFelis silvestrisRazgiban teren in izstopajoče reliefne oblike pogosto privlačijo prostoživeče mačke, vendar se je večina dosedanjih raziskav osredotočala le na splošne topografske značilnosti (npr. naklon). V tej raziskavi smo na podlagi GPS-telemetričnih podatkov preučevali vplive različnih reliefnih in mikrohabitatnih značilnosti na izbiro habitata pri evrazijskem risu (Lynx lynx) in evropski divji mački (Felis silvestris), pri čemer smo upoštevali različna vedenja in faze aktivnosti. Na podlagi LiDAR podatkov smo z avtomatskimi metodami zaznali reliefne oblike in primerjali vzorce izbire habitata med obema vrstama, pri risih pa tudi glede na njihov izvor (preseljeni v okviru okrepitve populacije in nepreseljeni) in stopnjo izkušenosti z območjem (čas od preselitve; naivni in izkušeni preseljeni risi). S primerjavo dveh (bio-)geografsko različnih območij v Evropi smo preverili, ali pri izbiri habitata risa prihaja do funkcionalnega odziva. Pri obeh vrstah smo opazili pomemben vpliv reliefnih oblik na rabo prostora, vendar z različnimi vzorci izbire. Ugotovili smo, da je na izbiro habitata divjih mačk bolj vplivala bližina gozdnih robov in človeške infrastrukture kot pa reliefne značilnosti. Risi so izbirali razgiban, skalnat in strm teren ter bližino različnih reliefnih oblik, pri čemer je bil vpliv reliefnih značilnosti večji podnevi kot ponoči. Tudi vpliv človeške infrastrukture na izbiro habitata risa se je razlikoval glede na del dneva; podnevi so se izogibali rekreacijskih poti, ponoči pa so jih poleg gozdnih in glavnih cest izbirali. Pri preseljenih risih smo opazili močnejše vzorce izbire/izogibanja kot pri nepreseljenih, medtem ko so bile razlike v izbiri glede na stopnjo izkušenosti z območjem manjše. Opazili smo funkcionalni odziv pri izbiri skalnatih in razgibanih območij, saj se je izbira takih habitatov pri risih povečala z manjšanjem njihove razpoložljivosti. Naša raziskava poudarja pomen vključevanja tehnik daljinskega zaznavanja in podatkov o abiotskih mikrohabitatnih značilnostih v analize pri preučevanju prostorske ekologije divjih živali in poudarja pomen varstva geodiverzitete za ohranjanje biodiverzitete.[Š. Čonč]20252025-06-01 07:15:20Doktorsko delo/naloga169514UDK: 630*1:630*5(043.3)=163.6VisID: 257408COBISS_ID: 238064899sl