Urejanje genoma za izboljšanje odpornosti na abiotski stres pri kmetijskih rastlinahNg'inja, Tristan Ondiego (Avtor) Štajner, Nataša (Mentor) genomsko urejanjeizboljšanje odpornostiabiotski stressušni stresvročinski stresCRISPR/Cas9Vpliv podnebnih sprememb na kmetijsko pridelavo je vse večji, zaradi česar raste tudi potreba po novih virih genov za odpornost. Metode genomskega urejanja predstavljajo učinkovito alternativo do sedaj poznanim tehnikam žlahtnjenja rastlin in omogočajo manipulacijo genoma z izjemno natančnostjo. Danes najbolj razširjeno orodje za urejanje genoma je CRISPR/Cas9 sistem in različice le-tega, ki so po enostavnosti uporabe in učinkovitosti delovanja boljše kot prvotna orodja za urejanje genoma, kot so nukleaze cinkovih prstov (ZFN) in efektorske nukleaze podobne transkripcijskim aktivatorjem (TALEN). Genomsko urejanje za vnos sprememb v genom temelji na utišanju genov, ki je lahko rezultat sprememb bralnega okvirja genov, posledica napak med popravljalnimi procesi DNK ali rezultat substitucije obstoječe sekvence s spremenjeno sekvenco, vendar se obseg možnih sprememb z razvojem tehnologij širi. V diplomskem delu so opisana glavna orodja in temeljni mehanizmi urejanja genoma s poudarkom na CRISPR/Cas9, mehanizmi regulacije sušnega in vročinskega stresa, ter nekaj primerov izboljšanja odpornosti na sušni in vročinski stres. V delu osvetljujemo tudi problematiko družbene sprejemljivosti gensko spremenjenih oziroma urejenih rastlin, njihovo potencialno vlogo pri trajnostnemu razvoju in nekatere omejitve, ki jih predstavljajo trenutne EU zakonske regulacije, ter njihove morebitne spremembe. Genomsko urejanje, kljub izzivom, predstavlja nekatera od najzmogljivejših orodij za pridobivanje odpornih genotipov, ki bodo v prihodnosti ključni za uspešno kmetijsko pridelavo in zagotavljanje prehranske varnosti.20252025-05-30 12:52:11Diplomsko delo/naloga169502VisID: 257402COBISS_ID: 237980163sl