Poznavanje prve pomoči ob srčnem zastoju med obiskovalci goraVesel, Ana (Avtor) Slabe, Damjan (Mentor) Dolenc, Eva (Komentor) Sotler, Robert (Recenzent) diplomska delazdravstvena negasrčni zastojprva pomočtemeljni postopki oživljanjaobiskovalci goraznanje laikovUvod: Srčni zastoj ali nenadna srčna smrt je nenadno prenehanje delovanja srčne mišice, s čimer pride do prekinitve prekrvavitev tkiv. Hitra in pravilno zagotovljena prva pomoč je odločilna za preživetje osebe v srčnem zastoju, posebej v gorah, saj do zagotovitve nujne medicinske pomoči traja dlje časa. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno je teoretično znanje temeljnih postopkov oživljanja med obiskovalci gora. Metode dela: Izdelava diplomskega dela je temeljila na deskriptivno empirični metodi dela. Z anonimnim anketnim vprašalnikom smo pridobili podatke o znanju prve pomoči pri srčnem zastoju med obiskovalci gora. Kvantitativni podatki so bili obdelani s programom Microsoft Office Excel 2016. Rezultati: V vzorec je bilo zajetih 204 obiskovalcev gora. Dobra tretjina (37 %) anketirancev bi nadaljevala z oživljanjem, če je pri neodzivni osebi prisotno agonalno dihanje. 13 % anketiranih oseb bi zapustilo neodzivno osebo in odšla poiskat območje z mobilnim signalom za možnost klica. Dobre tri četrtine (76 %) obiskovalcev gora meni, da lahko v območju brez mobilnega signala še vedno pokličemo številko za klic v sili. Le 20 % v raziskavo vključenih oseb bi izvajalo stise prsnega koša z ustrezno globino 5–6 centimetrov. 65 % anketirancev bi izvajalo stise prsnega koša in vpihe v razmerju 30:2. Več kot polovica (59 %) anketirancev pozna pravilno namestitev elektrod avtomatskega eksternega defibrilatorja. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo na dobro poznavanje razmerja in mesta izvajanja stisov in vpihov. Slabše je poznavanje agonalnega dihanja, ki z leti od zadnje udeležitve tečaja prve pomoči upada. Podobne rezultate kažejo tudi raziskave v tujini. Več kot tri četrtine (87 %) laikov ne ve, da naj bi osebo zapustili v primeru klica v sili v območju brez mobilnega signala, vendar informacije v tem primeru niso podane na spletni strani Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Potreben je večji poudarek na prepoznavi agonalnega dihanja. Izpostavi se nam vprašanje, zakaj obiskovalci gora dobro poznajo razmerje med stisi prsnega koša in vpihi in mestom stisov v primerjavi s slabim poznavanjem hitrosti in globine stisov prsnega koša. Ker znanje prve pomoči z leti upada, je smiselno razmisliti o obnovitvenih usposabljanjih oziroma delavnicah prve pomoči za obiskovalce gora.[A. Vesel]20252025-05-30 07:45:59Diplomsko delo/naloga169487UDK: 616-083VisID: 146255COBISS_ID: 237741827sl