Pravilna in zmotna prepričanja o starejših odraslih med študenti zdravstvene negeZgonec, Neja (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Milavec Kapun, Marija (Recenzent) magistrska delazdravstvena negastarizempozna odraslostgerontologijapristranskostUvod: Staranje prebivalstva je globalni pojav, ki prinaša številne družbene in zdravstvene izzive, pa tudi priložnosti. Starejši odrasli so pogosto predmet stereotipov in napačnih prepričanj, kar lahko vpliva na njihovo obravnavo v zdravstveni negi. Študenti zdravstvene nege bodo v svoji poklicni karieri pogosto delali s starejšimi odraslimi, zato je pomembno razumeti njihova prepričanja o tej populaciji. Namen: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razširjenost pravilnih in zmotnih prepričanj o starejših odraslih med študenti zdravstvene nege ter preučiti povezanost med starostjo, spolom in delovnimi izkušnjami študentov ter njihovimi stališči do staranja in starejših odraslih. Metode dela: Izvedena je bila kvantitativna raziskava s pomočjo vprašalnika, ki so ga izpolnili študenti drugega letnika zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Vzorec je zajemal pet generacij študentov, pri čemer so bili podatki zbrani med študijskimi leti 2017/18 in 2021/22, skupno pa je bilo izpolnjenih 491 vprašalnikov. Vprašalnik je vključeval trditve s področja psihološkega in telesnega delovanja ter duševnega zdravja starejših odraslih, odgovori pa so omogočali oceno pravilnih in zmotnih prepričanj ter stopnje pristranskosti do starejših odraslih. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, izračuni korelacijskih koeficientov in t-testov. Rezultati: Študenti so pokazali najboljše znanje na področju telesnega delovanja starejših odraslih. V primerjavi s splošno populacijo so študenti dosegli nekoliko boljše rezultate na vseh treh področjih znanja o starejših odraslih – telesno delovanje, psihološko delovanje in duševno zdravje, razlike pa so bile majhne. Na področju negativne in pozitivne pristranskosti do starejših odraslih ni bilo opaznih statistično značilnih razlik v znanju med študenti in splošno populacijo. Starost, spol in delovne izkušnje niso bile značilno povezani s prepričanji o pozni odraslosti. Razprava in zaključek: Študijski programi zdravstvene nege bi morali vključevati vsebine, ki spodbujajo realistično, na dejstvih temelječe razumevanje pozne odraslosti in zmanjšujejo starizem. Poudarjanje moči in potencialov starejših odraslih bi prispevalo k bolj empatični in vključujoči družbi ter izboljšalo kakovost zdravstvene nege v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah.[N. Zgonec]20252025-05-30 07:45:35Magistrsko delo/naloga169485UDK: 616-083VisID: 146253COBISS_ID: 237732611sl