<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spoprijemanje s stresom in delovna uspešnost varnostnikov</dc:title><dc:creator>Kokot,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal Grum,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>delovna uspešnost</dc:subject><dc:subject>varnostniki</dc:subject><dc:subject>spoprijemanje</dc:subject><dc:subject>delovni pogoji</dc:subject><dc:description>Varovanje ljudi, živali in okolja je v naši družbi prisotno že zelo dolgo, trendi pa nakazujejo, da bo v prihodnosti še pomembnejše. Da bi varnostniki svoje delo opravljali strokovno in učinkovito, morajo imeti zagotovljene ustrezne delovne pogoje, saj brez njih kakovostna in zanesljiva izvedba storitev ni mogoča. Za to morajo imeti zagotovljene ustrezne delovne pogoje. V magistrskem delu sem preučeval, kako uporaba strategij spoprijemanja s stresom vpliva na delovno uspešnost varnostnikov, kakšen vpliv imajo delovne izkušnje na izbiro strategij spoprijemanja in ali se izmensko delo povezuje z delovno uspešnostjo varnostnikov. V raziskavi je sodelovalo 157 slovenskih varnostnikov iz različnih varnostnih podjetij. Za potrebe raziskave so izpolnili vprašalnik strategij spoprijemanja s stresom (Brief Cope) in vprašalnik individualne delovne uspešnosti (IWPQ). Rezultati so pokazali, da varnostniki z več delovnimi izkušnjami ne uporabljajo v večji meri učinkovitih strategij spoprijemanja s stresom kot mlajši kolegi, čeprav bi glede na predhodno literaturo to lahko pričakovali. Po drugi strani pa izkušenejši varnostniki bistveno redkeje uporabljajo strategije izogibanja. Poleg tega so tisti, ki v večji meri uporabljajo učinkovite strategije, dosegali višje rezultate na lestvicah delovne uspešnosti, pri čemer se je ta povezava izkazala za statistično značilno. Nasprotno pa nismo potrdili predpostavke, da varnostniki, ki opravljajo izmensko delo, dosegajo nižje rezultate delovne uspešnosti, kar smo prav tako sklepali na podlagi predhodnih raziskav. Delo predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju v Sloveniji. Znanje, pridobljeno z raziskavo, bo koristilo tako raziskovalcem na področju psihologije dela in organizacij kot tudi praktikom, ki oblikujejo intervencijske programe za zmanjševanje stresa in izboljšanje delovne uspešnosti v varnostnem sektorju.</dc:description><dc:publisher>[R. Kokot]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-29 07:45:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169452</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9:331.101-057.168(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 581082</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 242202883</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
