<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv telesne drže na bolečine pri klasičnih kitaristih</dc:title><dc:creator>Borič,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Supej,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodičar,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>klasični kitaristi</dc:subject><dc:subject>statična drža</dc:subject><dc:subject>bolečine</dc:subject><dc:subject>inercialna obleka</dc:subject><dc:description>Klasični kitaristi so med dolgotrajnim igranjem kitare na stolu izpostavljeni statičnim položajem, kar lahko pripelje do mišično-skeletnih težav. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri telesni koti predstavljajo tveganje za bolečine. S pomočjo inercialne obleke, ki je vsebovala 17 senzorjev smo zajeli gibanje kitaristov med igranjem in se osredotočili na telesne kote hrbtenice, ramen in kolkov. Stopnjo bolečine smo pridobili s pomočjo spletnega vprašalnika o bolečinah po VAS lestvici pri posameznem telesnem delu.

V raziskavi je sodelovalo 12 kitaristov, ki so bili desničarji in imeli vsaj 10 let izkušenj igranja. Potekala je v laboratoriju za biomehaniko na Fakulteti za šport v Ljubljani v času zaključevanja šolskega leta, ko imajo kitaristi na Akademiji za glasbo intenzivno obdobje vaj. Pri statistični obdelavi smo s Spearmanovim koleracijskim koeficientom ugotavljali povezanost med telesnimi koti in bolečinami. Z neparametričnim Mann-Whitney U testom pa ugotavljali razlike med skupinama z in brez bolečin pri posameznem telesnem delu, kjer so bili kitaristi razdeljeni glede na stopnjo VAS ocene.
 
Ugotovili smo povezanost med primikom desne nadlahtnice glede na trup in večjimi bolečinami v levi rami in z večjimi bolečinami v vratnem delu (p = 0,03 in ρ = –0,61; p = 0,01 in ρ = –0,70). Med skupinama z in brez bolečin v vratnem delu smo ugotovili pomembne razlike v kotu desne nadlahtnice glede na trup, saj je bil kot v skupini z bolečinami manjši (p = 0,04 in Z = –2,03). Mediana kota v skupini z bolečinami je bila 21,17° (Q1 = 13,82° in Q3 = 28,08°), v skupini brez bolečin pa 33,33° (Q1 = 25,99° in Q3 = 36,37°). Kljub tem ugotovitvam, smo od petih hipotez potrdili le eno, obenem pa navedli šest trendov (p ≤ 0,10), ki bi se lahko pri večjem vzorcu pokazali za statistično značilne.

Izbira inercialne nosljive obleke je bila primerna metoda za zajemanje gibanja kitaristov med igranjem, saj je prenosljiva, neobčutljiva za okolje, hitro določa orientacijo senzorjev in ne zahteva preobsežnega znanja za uporabo. Z njeno uporabo smo uspešno zajeti gibanje kitaristov in izmerili povprečne telesne kote. Prisotnost bolečin je bila v naši raziskavi pri večini kitaristov, zato je pomembno, da se področje v prihodnjih raziskavah podrobneje obdela in izvede na večjem številu kitaristov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-29 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169448</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 55262</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 240438531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
