<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>3D skeniranje oseb in izdelava avatarjev za uporabo v modni industriji</dc:title><dc:creator>Šuc,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Muck,	Deja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fajt,	Elena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>3D skeniranje</dc:subject><dc:subject>digitalno oblikovanje oblačil</dc:subject><dc:subject>avatarji</dc:subject><dc:subject>EinScan HX</dc:subject><dc:subject>virtualno oblikovanje oblačil</dc:subject><dc:subject>CLO</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje vpliv naprednih tehnologij, kot sta 3D skeniranje in računalniško generiranje avatarjev, na proces digitalnega oblikovanja oblačil v sodobni modni industriji. Uporaba digitalnih avatarjev in 3D skeniranja teles postaja vse pomembnejša zaradi potrebe po hitrejših in natančnejših metodah za izdelavo oblačil po meri. Tak pristop omogoča oblikovalcem, da ustvarijo digitalne prototipe, ki odražajo realne telesne mere posameznika, kar znatno zmanjšuje potrebo po fizičnih pomerjanjih. Cilj raziskave je bil primerjati natančnost avatarjev, ustvarjenih s pomočjo 3D skeniranja, z avatarji, ki so generirani na podlagi ročnega vnosa telesnih mer v programsko opremo. Delo se osredotoča na vprašanje, ali so 3D skenirani avatarji natančnejši od računalniško generiranih avatarjev, še posebej pri osebah z nestandardiziranimi telesnimi proporci.
Eksperimentalni del raziskave je obsegal dva para oseb: par s standardiziranimi telesnimi merami in par z nestandardiziranimi merami. Za vsako osebo so bile opravljene fizične meritve telesnih mer in 3D skeniranje telesa, kar je omogočilo natančno primerjavo obeh pristopov. Pri tem sta bila uporabljena 3D skener EinScan HX in programska oprema Virtual Caliper, ki omogoča izdelavo računalniško generiranih avatarjev. Za obdelavo in primerjavo avatarev je bil uporabljen program Blender, s katerim smo optimizirali model avatarjev z glajenjem površin in nato primerjali avatarje med seboj in z meritvami oseb.
Rezultati so pokazali, da so 3D skenirani avatarji v primerjavi z računalniško generiranimi avatarji natančnejši, še posebej pri osebah z nestandardiziranimi telesnimi merami. Raziskava prispeva k razumevanju, v katerih primerih je 3D skeniranje smiselno vključiti v proces oblikovanja, še posebej pri zahtevnejših primerih, kjer je potrebna visoka natančnost prileganja. 3D skenirane avatarje je tudi mogoče enostavno prenesti v različne programe za digitalno oblikovanje oblačil, kot je CLO. Ta tehnologija omogoča vizualizacijo, prilagoditev in simulacijo prileganja oblačil v realnem času.
Ključne besede: 3D skeniranje, digitalno oblikovanje oblačil, avatarji, EinScan HX, virtualno oblikovanje oblačil, CLO.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-27 09:00:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169386</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 105074</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
