<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza temperaturnega polja pri procesu katalitične metanacije</dc:title><dc:creator>Novak,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Golobič,	Iztok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>metanacija</dc:subject><dc:subject>katalitični reaktorji</dc:subject><dc:subject>vodik</dc:subject><dc:subject>infrardeča termografija</dc:subject><dc:subject>nestacionarna temperaturna polja</dc:subject><dc:description>Zaradi potreb po prehodu na trajnostne načine izkoriščanja energije se v luči zelenega prehoda kot obetavna možnost omenja katalitična metanacija. Gre za postopek pretvorbe ogljikovega dioksida in vodika v metan, ki je v primerjavi z vodikom bolj praktičen iz vidika uporabe v obstoječih sistemih. To delo se osredotoča na uporabo infrardeče termografije za 
opazovanje temperaturnega polja med procesom katalitične metanacije v reaktorski celici. Izveden je bil pregled literature, v katerem je posebna pozornost namenjena pregledu obstoječih eksperimentalnih sistemov za katalitično metanacijo, predvsem tistih, ki za temperaturne meritve uporabljajo infrardečo termografijo. Sledila je zasnova in izdelava lastne eksperimentalne proge, katere osrednji del je metanacijski reaktor, ki omogoča vpogled v reakcijsko cono s termografsko kamero. Na zasnovani eksperimentalni progi je bil uspešno izveden proces metanacije, prisotnost metana pa potrjena z uporabo plinske kromatografije. Z implementacijo kvarčnega ali cink-selenid transparentnega stekla je bilo  opazovanje temperaturnih polj v reakcijski coni možno s kamero z indij-galij-arzenid  senzorjem ter s kamero z mikrobolometričnim senzorjem. Meritve so bile izvedene pri  različnih začetnih temperaturah, pretokih in razmerjih reaktantov. Na podlagi analize temperaturnih polj visoke ločljivosti je bil analiziran vpliv procesnih spremenljivk na proces katalitične metanacije. Razvita metodologija ima velik potencial za nadaljnjo uporabo pri določanju in optimizaciji kinetike tovrstnih katalitičnih reakcij.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-23 07:30:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169315</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 544.344.016.2:543.572.3:66.021.2.071.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 270642</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 240757251</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
