Uporaba naprednih digitalnih orodij pri rehabilitaciji afazije po možganski kapiSimončič, Eva (Avtor) Debeljak, Mojca (Mentor) Lampe, Tomaž (Recenzent) diplomska delaortotika in protetikaafazijamožganska kaprehabilitacijadigitalna orodjavirtualna resničnostgovorUvod: Afazija je ena najpogostejših posledic možganske kapi, ki pomembno vpliva na posameznikovo sposobnost govora, razumevanja, branja in pisanja v vsakodnevnem življenju. Zaradi teh težav se bolniki pogosto soočajo z osamljenostjo, zmanjšano samozavestjo in slabšo kakovostjo življenja. Tradicionalne metode rehabilitacije, kot so logopedske terapije, so sicer učinkovite, vendar v praksi pogosto premalo dostopne ali motivacijsko neustrezne. V zadnjih letih se pojavlja vse več rešitev, ki vključujejo uporabo digitalnih orodij in interaktivnih tehnologij kot dodatno podporo v procesu okrevanja. Namen: Namen diplomskega dela je bil z analizo znanstvene literature preučiti vpliv sodobnih digitalnih orodij in interaktivnih tehnologij na rehabilitacijo afazije po možganski kapi. Osredotočili smo se na to, kako orodja, kot so mobilne in tablične aplikacije, virtualna resničnost in spletne terapevtske platforme, prispevajo k izboljšanju govora, razumevanja in izražanja ter povečajo dostopnost, vključenost in motivacijo bolnikov za sodelovanje v terapijah. Metode dela: Izveden je bil sistematičen pregled literature po smernicah PRISMA. Uporabili smo bibliografske baze PubMed, Scopus in Google Učenjak. Iskalni niz je bil oblikovan s pomočjo ključnih besed in Boolovih operatorjev. V analizo smo vključili 13 raziskav, objavljenih med letoma 2020 in 2025, ki so obravnavale uporabo digitalnih orodij pri rehabilitaciji afazije. Rezultati: Analiza je pokazala, da digitalna orodja pozitivno vplivajo na jezikovne sposobnosti bolnikov. Ugotovljene so bile izboljšave v govoru, verbalni tekočnosti, razumevanju in splošni komunikaciji. Bolniki so poročali o višji motivaciji, občutku napredka in večji samostojnosti pri izvajanju vaj. Razprava in zaključek: Digitalna orodja dopolnjujejo tradicionalne metode, saj omogočajo terapijo na daljavo, boljšo prilagoditev posamezniku in večjo razpoložljivost. Pojavljajo se pa tudi izzivi, kot so pomanjkanje digitalne pismenosti in neustrezna individualizacija vsebin. Napredna digitalna orodja predstavljajo pomemben potencial pri učinkoviti rehabilitaciji afazije. Njihova integracija v klinično prakso bi lahko pomembno izboljšala kakovost obravnave oseb po možganski kapi. Za nadaljnji razvoj bo ključno razvijati dostopne, prilagodljive in strokovno podprte rešitve.[E. Simončič]20252025-05-21 07:45:49Diplomsko delo/naloga169252UDK: 617.3VisID: 146200COBISS_ID: 236585731sl