<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fizioterapevtska obravnava pacienta po večkratnem izpahu ramenskega sklepa in artroskopski stabilizacije Perthesove lezije: poročilo primera</dc:title><dc:creator>Zorko,	Jon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>sprednji izpah ramenskega sklepa</dc:subject><dc:subject>Perthesova lezija</dc:subject><dc:subject>artroskopska stabilizacija</dc:subject><dc:subject>fizioterapevtska obravnava</dc:subject><dc:subject>vrnitev v šport</dc:subject><dc:description>Uvod: Večkratni sprednji izpah ramenskega sklepa povzroči bolezenske spremembe, ki vplivajo na funkcionalnost in stabilnost sklepa. Perthesova lezija je oblika Bankartove lezije, pri kateri pride do nepopolne avulzije sprednjega dela labruma brez njegovega premika, z medialno zavihano in nepoškodovano pokostnico. Privede lahko do ponavljajoče nestabilnosti in pogosto zahteva operativno zdravljenje, najpogosteje z artroskopsko stabilizacijo po Bankartu. Primerna fizioterapevtska obravnava je ključna za obnovitev funkcije ramenskega sklepa in varno vrnitev v športne aktivnosti, smernice optimalne obravnave pa v literaturi niso enotne. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti fizioterapevtsko obravnavo pacienta po artroskopski stabilizaciji Perthesove lezije zaradi večkratnega sprednjega izpaha ramenskega sklepa. Cilj je oceniti uspešnost obravnave s primerjavo rezultatov fizioterapevtskega pregleda pred in po obravnavi ter ovrednotiti pripravljenost pacienta za vrnitev v šport po zaključeni fizioterapiji. Metode dela: Diplomsko delo je poročilo o primeru pacienta, ki je v štirimesečnem obdobju opravil 20 obiskov. Pred začetkom obravnave smo izvedli fizioterapevtski pregled, ki je zajemal inspekcijo, palpacijo, goniometrične meritve gibljivosti, ročne dinamometrije mišic ramenskega sklepa, oceno intenzivnosti bolečine in oceno vpliva nestabilnosti na kakovost življenja pacienta. Pregled smo ponovili po fizioterapevtski obravnavi, ko smo izvedli tudi skupino testov za ocenjevanje pripravljenosti pacienta za vrnitev v šport. Rezultati: Po zaključeni fizioterapiji je aktivna in pasivna gibljivost ramenskega sklepa primerljiva z nasprotnim zgornjim udom. Maksimalna hotena sila izometrične kontrakcije vseh testiranih mišičnih skupin se je povečala za od 36 % do 95 %. Dosegli smo stanje brez bolečin v ramenskem sklepu, izboljšana funkcija zgornjega uda pa je izboljšala kakovost življenja pacienta. Rezultati skupine testov so pokazali, da je pacient s psihološkega vidika, z vidika dinamičnega ravnotežja in stabilnosti zgornjega uda, vzdržljivosti mišic in sposobnosti razvijanja sile pripravljen za postopno vrnitev v športne aktivnosti. Razprava in zaključek: Bili smo uspešni pri doseganju vseh zastavljenih ciljev fizioterapevtske obravnave. Pacient je na podlagi rezultatov skupine testov pripravljen za postopno vrnitev k športnim aktivnostim. Čeprav literatura glede protokola obravnave po artroskopski stabilizaciji sprednjega labruma ni soglasna, sestavljeni načrt fizioterapije, ki je privedel do uspešne rehabilitacije potrjuje pomembnost individualizacije programa in sprotnega prilagajanja fizioterapevtskih intervencij. Rezultati potrjujejo, da je bil fizioterapevtski program je bil strokovno utemeljen, učinkovit in dobro izveden.</dc:description><dc:publisher>[J. Zorko]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-18 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169214</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146189</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 236270595</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
