Lesorezne ilustracije misalov 15. in 16. stoletjaMarolt, Tanja (Avtor) Germ, Tine (Mentor) misalinkunabulazgodnji tiskilesorezna ilustracijaKrižanjeV 15. in 16. stoletju tiskana knjiga postane dostopnejša, vendar pa so misali zaradi namembnosti in rabe latinskega jezika, uporabljajo jih duhovniki pri maševanju, namenjeni ozkemu krogu uporabnikov. Liturgične knjige še vedno predstavljajo vrhunec knjižne produkcije zgodnjih tiskov. Izgled misalov je seveda odvisen od vseh, ki so sodelovali pri nastanku teh pomembnih liturgičnih knjig; od izdelovalca papirja, knjigoveza, ulivalca črk, tiskarja, naročnika, risarja podob in izrezovalca oz. graverja. Obravnavane misale, ki so bili vezani na import, hranijo ljubljanska Narodna in univerzitetna knjižnica, Semeniška knjižnica in knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. V misalih za najpomembnejšo in najbolj reprezentativno podobo velja Križanje, ki navadno zaseda prominentno mesto na sredini knjige in je celostranska upodobitev. Izvirnost in kakovost lesoreznega likovnega okrasja variira, misali so lahko razkošno opremljeni in vsebujejo več frontispisnih strani in manjših prizorov v okvirčkih ali inicialah. Včasih je izdelava precej skromna, zgodi se, da manjka celo kanonska slika. Vprašanje, v kolikšni meri je grafika avtorsko delo, ostaja odprto. Za obravnavano obdobje je značilno kroženje grafičnih listov in prerisovanje učinkovitih kompozicij je bilo precej običajno. Knjižne podobe so imele nezanemarljivo vlogo tudi kot grafične predloge v drugih likovnih zvrsteh, denimo kiparstvu in tabelnem slikarstvu. V te likovne medije se prevaja zlasti domiselne kompozicije ali poze.T. Marolt20252025-05-17 07:45:08Magistrsko delo/naloga169204UDK: 761.1:27-282.7"14/15"(043.2)VisID: 580971COBISS_ID: 247881475sl