<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spremljanje dinamike pobočnih masnih premikov v Vipavski dolini z daljinskim zaznavanjem in in-situ meritvami</dc:title><dc:creator>Debevec Jordanova,	Galena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Verbovšek,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jemec Auflič,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>pobočni masni premiki</dc:subject><dc:subject>Vipavska dolina</dc:subject><dc:subject>plaz Slano blato</dc:subject><dc:subject>plaz Šumljak</dc:subject><dc:subject>satelitska radarska interferometrija</dc:subject><dc:subject>fotogrametrija z BPL</dc:subject><dc:subject>inklinometer</dc:subject><dc:subject>inženirskogeološko kartiranje</dc:subject><dc:subject>hidrogeologija</dc:subject><dc:subject>hidrogeokemija</dc:subject><dc:description>V sklopu doktorske disertacije sta predstavljena dva primera pobočnih masnih premikov v Vipavski dolini: blatni tok Slano blato nad Lokavcem pri Ajdovščini in kompleksni kamninski plaz Šumljak na Rebrnicah. Oba plazova se uvrščata med aktivne pobočne masne premike, ki ogrožajo varnost prebivalcev in infrastrukture. Za razumevanje in, v kolikor se izkaže tudi potreba po zgodnjem opozarjanju, je pomembno natančno spremljanje aktivnosti in dinamiko plazov. Dinamika plazov Slano blato in Šumljak je bila opazovana z daljinskim zaznavanjem in in-situ meritvami, vendar sta bila zaradi različnih lastnosti plazov za opazovanje premikov implementirana dva različna metodološka pristopa. Blatni tok Slano blato je bil inženirskogeološko skartiran ter opazovan s satelitsko radarsko interferometrijo (InSAR) in fotogrametrijo z BPL, medtem ko je bila dinamika plazu Šumljak določena z uporabo InSAR-ja in rezultati in-situ inklinometrskih meritev. Dinamika plazov je bila definirana na podlagi analize padavinskih dogodkov ter hidrogeološke in hidrogeokemične analize podzemne vode.
Na podlagi rezultatov vseh analiz je bilo ugotovljeno, da se plaz Slano blato ne premika več kot blatni tok, kar je rezultat delne sanacije plazu, vendar je še vedno aktiven ob stranskih odlomnih robovih, kjer se prožajo manjši plazovi in usadi ob večjih padavinskih dogodkih in kaže znake lateralnega širjenja plazu. Plaz Šumljak se obnaša kot aktiven počasen kamninski plaz, ki ga poganjajo padavine in nihanje gladine podzemne vode. Ob koncu disertacije podajam poglobljeno diskusijo glede učinkovitosti uporabljene metodologije za spremljanje pobočnih masnih premikov v Vipavski dolini s fokusom na satelitski radarski interferometriji.</dc:description><dc:publisher>[G. Debevec Jordanova]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-17 07:45:08</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169203</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 55</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 170748</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 236341507</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
