<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Likovno-terapevtski pristop z namenom krepitve duševnega zdravja mladih v podporni skupini.</dc:title><dc:creator>Pintarič,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>likovna terapija</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>podporna skupina</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>likovno-terapevtski pristop</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se osredotoča na likovno-terapevtski pristop z namenom krepitve duševnega zdravja mladih v podporni skupini. Skozi kvalitativno raziskavo, v katero je bilo vključenih pet mladih, raziskava preučuje vpliv ustvarjalnega procesa na izražanje, osebno rast in izboljšanje čustvenega počutja. Ustvarjanje kot prvinski način izražanja omogoča posameznikom, da preko likovnih aktivnosti prepoznajo, raziskujejo in artikulirajo svoje notranje občutke. V varnem in podpornem okolju, kjer nastane svoboden prostor, da se tudi neizrečeno izrazi skozi likovni jezik, lahko pogosto presežemo meje besednega in prodremo globoko v svoje nezavedno. Marsikdo se na ta način lažje odpre, kar je še posebej pomembno za mlade, saj jim umetnost omogoča, da skozi ustvarjalni proces raziskujejo in izražajo svoj notranji svet. To lahko pomembno prispeva h krepitvi in varovanju njihovega duševnega zdravja. Prav te učinke smo raziskovali v okviru tega magistrskega dela, v katerem smo podrobno preučili vplive likovno-terapevtskega pristopa pri delu z mladimi v obliki podporne skupine. Namen je bil osvetliti pomembnost pomoči z umetnostjo in njen prispevek k celostnemu pristopu pri obravnavi duševnih težav in stisk zlasti med mladimi ter v ruralnih območjih, kjer je dostop do strokovne pomoči pogosto omejen. Raziskava je pokazala, da so vsebine in aktivnosti znotraj podporne skupine pozitivno vplivale na krepitev duševnega zdravja udeležencev, ki so preko ustvarjanja, povezovanja in medosebne podpore poglabljali svojo identiteto, krepili samopodobo in razvijali boljše samozavedanje, kar je nenazadnje pripomoglo k učinkovitemu soočanju s stresom in čustvenimi izzivi.</dc:description><dc:publisher>T. Pintarič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-16 08:30:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169177</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 184610</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 236294147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
