<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nasilje nad medicinskimi sestrami na delovnem mestu</dc:title><dc:creator>Starc,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Domajnko,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>delovišče</dc:subject><dc:subject>preprečevanje nasilja</dc:subject><dc:subject>posledice nasilja</dc:subject><dc:subject>povzročitelji nasilja</dc:subject><dc:description>Uvod: Nasilje na delovnem mestu v zdravstvu predstavlja resen problem, ki negativno vpliva na varnost in dobro počutje medicinskih sester ter kakovost zdravstvene oskrbe. Medicinske sestre so zaradi narave svojega dela in neposrednega stika s pacienti, svojci in sodelavci pogosto izpostavljene različnim oblikam nasilja. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati razširjenost različnih oblik nasilja nad medicinskimi sestrami na delovnem mestu, prepoznati najpogostejše povzročitelje nasilja in identificirati možne ukrepe za preprečevanje in omilitev nasilja. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom domače in tuje strokovne literature. Literatura je bila iskana v bibliografskih podatkovnih bazah DiKUL, PubMed, CINAHL Ultimate, ScienceDirect in Google Scholar v obdobju od 2013 do 2023. V končno analizo je bilo vključenih 22 znanstvenih člankov. Rezultati: Verbalno nasilje se je izkazalo za najpogostejšo obliko nasilja (60–95 %), sledita fizično nasilje (18–84 %) in spolno nadlegovanje (8–35 %). Najpogostejši povzročitelji nasilja so pacienti, sledijo svojci pacientov in sodelavci. Posledice nasilja so psihološke (strah, negotovost, depresija) in organizacijske (absentizem, fluktuacija kadra) in vplivajo na kakovost oskrbe pacientov. Kot učinkoviti ukrepi za preprečevanje nasilja so prepoznani organizacijski pristopi, izobraževanja o komunikacijskih veščinah in deeskalaciji, fizični/tehnični ukrepi in sistemske spremembe. Razprava in zaključek: Nasilje nad medicinskimi sestrami zahteva celovit pristop, ki vključuje tako izboljšanje organizacijske kulture kot tudi konkretne varnostne ukrepe in sistematično izobraževanje osebja. Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju podpornega delovnega okolja, ustrezni kadrovski politiki in razvoju protokolov za ukrepanje v primeru nasilnih dogodkov. Za dolgoročno zmanjšanje nasilja je ključno tudi ozaveščanje javnosti o problematiki nasilja v zdravstvu.</dc:description><dc:publisher>[T. Starc]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-16 07:46:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169168</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146181</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 236105987</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
