Odpornost bakterij rodu Bacillus proti protimikrobnim snovem v odpadnih vodahVuković, Sara (Avtor) Godič Torkar, Karmen (Mentor) Griessler Bulc, Tjaša (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvoodpornost proti protimikrobnim snovemBacillus spp.odpadna vodasulfonamiditetracikliniUvod: Odpornost bakterij proti protimikrobnim snovem predstavlja vedno večji svetovni problem ter resno grožnjo za globalno zdravje. Proti antibiotikom odporne bakterije in geni za odpornost niso omejeni samo na klinično okolje, ampak se širijo tudi v zunanja okolja. V magistrskem delu smo preučevali odpornost bakterij rodu Bacillus iz odpadne vode proti različnim vrstam antibiotikov, predvsem proti sulfonamidom in tetraciklinom. Namen: Namen magistrskega dela je bil preučiti prisotnost proti antibiotikom odpornih sevov rodu Bacillus na različnih stopnjah čiščenja v dveh centralnih čistilnih napravah za čiščenje komunalne odpadne vode z različno sestavo in izvorom vhodne vode. Pri sevih smo podrobneje preučili odpornost proti sulfonamidom in tetraciklinom. Metode dela: Iz vzorcev odpadne vode, ki smo jih odvzeli na različnih stopnjah čiščenja v obeh čistilnih napravah, smo osamili bakterijske seve in jih identificirali z uporabo osnovnih biokemijskih testov. Za določitev fenotipske odpornosti bakterij proti antibiotikom smo uporabili difuzijski metodi z diski in z gradientom. Molekularno genetske metode so vključevale ekstrakcijo nukleinske kisline, multipleksno verižno reakcijo s polimerazo in elektroforezo. Poleg tega smo izvedli kinetični test baktericidnega delovanja, s katerim smo spremljali dinamiko razmnoževanja bakterijskih celic pod vplivom antibiotikov v različnih časovnih intervalih. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je povprečna koncentracija bakterij rodu Bacillus v vtoku odpadne vode v obeh čistilnih napravah od log 3 CFU/mL do log 4 CFU/mL in da se po čiščenju v iztoku zniža za povprečno manj kot log 1 CFU/mL. Ugotovili smo znatne razlike v odpornosti proti posameznim antibiotikom med sevi iz obeh čistilnih naprav. Sevi iz ene čistilne naprave so bili najpogosteje odporni proti kloramfenikolu (78,9 %) in klindamicinu (60,5 %). V drugi čistilni napravi pa je bilo največ sevov odpornih proti linezolidu in trimetoprimu v kombinaciji s sulfametoksazolom (87,5 %). Gene za odpornost proti sulfonamidom sulII in sulIII smo potrdili pri 50 % testiranih sevov, gene za odpornost proti tetraciklinom pa pri 17,9 % primerov. Geni tetM in tetL so bili najpogostejši pri testiranih sevih. Število odpornih bakterijskih sevov se je zmanjšalo po dodatni obdelavi z visoko-pretočnim algnim bazenom. Razprava in zaključek: Čistilne naprave so pomemben rezervoar bakterij, odpornih proti protimikrobnim snovem, in genov za odpornost, kar predstavlja tveganje za njihovo širjenje v naravna okolja. Pri sevih Bacillus je bila pogosta tudi večkratna odpornost proti trem ali več skupinam antibiotikov. Velik delež proti protimikrobnim snovem odpornih mikroorganizmov in genov za odpornost se v okolje širi z odpadnimi vodami, zato je nujno v čistilnih napravah uvesti ustrezne postopke čiščenja, s katerimi bi to preprečili. Med najučinkovitejše sodijo napredne oksidacijske metode (npr. ozonacija), membranska filtracija (npr. reverzna osmoza), ultravijolična razgradnja, aktivno oglje ter biološki sistemi z mikroalgami in bakterijami.[S. Vuković]20252025-05-16 07:46:00Magistrsko delo/naloga169167UDK: 614VisID: 146180COBISS_ID: 236101379sl