<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delovna terapija pri starejših odraslih: primerjava med Slovenijo in Belgijo</dc:title><dc:creator>Brišar,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:subject>osebe z demenco</dc:subject><dc:subject>proces delovne terapije</dc:subject><dc:subject>institucionalno varstvo</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:description>Uvod: Zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva se povečuje število starejših odraslih, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih in skrbi zase. Ena izmed pogostih oblik skrbi za starejše je institucionalno varstvo v domovih za starejše občane, kjer pomembno vlogo pri ohranjanju samostojnosti in izboljševanju kakovosti življenja posameznikov opravljajo delovni terapevti. Ti strokovnjaki prispevajo k promociji zdravja in dobrega počutja ne glede na zdravstveno stanje ali kulturno ozadje stanovalcev.
Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati in primerjati delo delovnih terapevtov v domovih za starejše občane v Sloveniji in Belgiji. Poudarek je bil na podobnostih in razlikah v organizaciji dela, pristopih k obravnavi ter vključevanju oseb z demenco v terapevtske procese. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija. Podatke smo zbrali s pomočjo individualnih pol-strukturiranih intervjujev s štirimi delovnimi terapevti iz Slovenije in Belgije, ki delujejo znotraj institucionalnega varstva. Zbrane podatke smo analizirali s tematsko analizo in jih razvrstili v ustrezne kategorije in podkategorije.
Rezultati: Analiza intervjujev je privedla do štirih ključnih kategorij: (1) strokovna perspektiva delovnega terapevta, (2) na dokazih temelječa praksa, (3) organizacija dela in delovnega časa ter (4) obravnava oseb z demenco. Ugotovljene so bile pomembne podobnosti v vrednotah in ciljih delovne terapije, pa tudi razlike, ki izhajajo iz kulturnega in sistemskega konteksta posamezne države. Razprava in zaključek: Ugotovitve raziskave kažejo, da je delo delovnih terapevtov v obeh državah v osnovi podobno, vendar se razlikuje glede na organizacijo delovnega dne in sodelovanja znotraj multidisciplinarnega tima. V Belgiji delovni terapevti pogosto prevzemajo naloge, ki bi jih v Sloveniji izvajali animatorji ali negovalci. V Sloveniji je delovnoterapevtska obravnava bolj strukturirana in usmerjena k ocenjevanju, izvajanju ter vrednotenju ciljev. Razlike pa so tudi v samih terapevtskih pristopih z osebami z demenco.</dc:description><dc:publisher>[L. Brišar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-16 07:45:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169166</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146179</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 236099331</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
