Apatridnost in mednarodno pravoRade, Ana (Avtor) Sancin, Vasilka (Mentor) državljanstvoapatridapatridnostKonvencija o statusu oseb brez državljanstvapreprečevanje in zmanjševanje pojava apatridnostiDržavljanstvo predstavlja pravno vez med državo in posameznikom, hkrati pa ključni predpogoj za uživanje določenih človekovih pravic in dostop do institucij, ki te pravice zagotavljajo. V mednarodnem pravu velja temeljno načelo, da lahko države avtonomno odločajo o tem, kdo so njihovi državljani, posledica nacionalne avtonomije na tem področju pa je tudi pojav brezdržavljanskosti oziroma apatridnosti, ki ima za prizadete posameznike pogosto hude posledice. Zato je ključnega pomena, da se v mednarodnem pravu ter znotraj posameznih držav oblikuje pravni okvir in vpostavijo mehanizmi, ki bi apatride zaščitili. Ključna mednarodna pogodba na tem področju je Konvencija o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954, ki določa minimalne standarde obravnave apatridov. Kljub relativno majhnemu številu držav pogodbenic je med njimi tudi Slovenija, ki pa v svojem pravnem redu ne pozna posebnega postopka za ugotavljanje apatridnosti niti posebnega statusa apatrida. Obstajajo pa države, ki predstavljajo primere dobre prakse, kjer so vzpostavljeni učinkoviti mehanizmi za identifikacijo in zaščito apatridov. Kljub temu so slednji le začasni ukrepi, dolgoročni cilj pa je odprava apatridnosti, za kar si mednarodna skupnost vztrajno prizadeva. Hipoteza tega magistrskega diplomskega dela je: »Mednarodnopravni okvir in prizadevanja držav na področju preprečevanja apatridnosti in zaščite apatridov so nezadostni.«20252025-05-15 09:00:05Magistrsko delo/naloga169153VisID: 126209COBISS_ID: 238241283sl