<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravno odločanje in razlaga prava v luči razvoja umetne inteligence</dc:title><dc:creator>Korljan,	Ambrož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>umetna inteligenca - razlaga prava- človek v obroču - pravno odločanje - pravica do pojasnitve</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga se osredinja na odprta vprašanja uvajanja umetne inteligence v pravno odločanje in sposobnost te tehnologije pravo razlagati. Umetno inteligenco je v pravno odločanje mogoče uvesti na različne načine, pri čemer je v tem kontekstu predstavljen koncept človeka v obroču (human in the loop). Obroč tvorita posameznik in tehnologija, ki v procesu sprejema določene odločitve prevzameta določene vloge, ki so v izbranih delih predstavljene. 
Umetna inteligenca je v delu analizirana tudi s tehničnega vidika, zlasti v okvirih in obsegu, ki je po mojem mnenju relevanten za pravno znanost. Umetna inteligenca zaradi svojih načinov delovanja, ne opravlja (para)kognicijskega procesa na enak način kot ga opravlja človek ko razlaga pravo. Zato so metode razlage, kot so uveljavljene v pravni znanosti in pravosodni praksi, izven dometa uporabe umetne inteligence, kar je argumentirano predstavljeno v osrednjem delu magistrskega dela. Prav tako umetna inteligenca, ne zmore tvoriti volje. To naziranje, v luči opravljene primerjalnopravne analize, predstavlja bistveno oviro pri uvajanju umetne inteligence v pravno odločanje. Analizirana je tudi evropska zakonodaja in sodna praksa sodišča EU, zlasti iz vidika pravice do pojasnitve, ki je plod razlage določb Uredbe 2016/679.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-10 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169084</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 126159</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 238237955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
