<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obravnava literature s pomočjo spletnih orodij pri pouku književnosti</dc:title><dc:creator>Klinkon,	Alja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perenič,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šteh,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poučevanje</dc:subject><dc:subject>učenje</dc:subject><dc:subject>književnost</dc:subject><dc:subject>oddaljeno branje</dc:subject><dc:subject>natančno branje</dc:subject><dc:subject>Simon Gregorčič</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi sem raziskovala, kako lahko spodbujamo kakovostno učenje pri pouku književnosti. Predstavila sem nov pristop za obravnavo literature pri pouku književnosti v gimnazijah, ki temelji na kombinaciji oddaljenega in natančnega branja. 
V teoretičnem uvodu sem predstavila obstoječa teoretična spoznanja, empirične ugotovitve in argumente, ki govorijo tako v prid kot proti novo vpeljanemu pristopu. Vrnila sem se k razumevanju procesa učenja pri učencih in načinom, ki ga spodbujajo. Predstavila sem pouk književnosti, cilje Učnega načrta za slovenščino v gimnazijah in metode, ki se jih poslužujemo pri poučevanju književnosti. Opredelila sem termina natančno in oddaljeno branje. 
V empiričnem delu naloge je opisana raziskava pri pouku književnosti v gimnaziji. Šlo je za študijo primera, pri kateri sem v enem oddelku uvajala nov pristop k poučevanju literature. Zanimalo me je, v kolikšni meri lahko pri dijakih s kombinacijo metod oddaljenega in natančnega branja pri obravnavi literature dosežemo globlje razumevanje pesmi in pesnikove poetike ter uresničimo učne cilje iz učnega načrta. Poleg tega sem na osnovi opazovalnih obrazcev, refleksije, anketnih vprašalnikov in fokusne skupine ugotavljala prednosti in slabosti uporabe novega pristopa k obravnavi literature. 
V magistrski nalogi sem ugotovila, da z zagotavljanjem za učenje in raziskovanje ustreznih pogojev lahko s pristopom dosežemo globlje razumevanje učne vsebine, prav tako pa večino učnih ciljev v povezavi z obravnavano učno vsebino, ki so določeni z učnim načrtom, a bi morali za doseganje nekaterih potek učnih ur nekoliko drugače zastaviti. Kot glavne prednosti novega pristopa smo prepoznali olajšanje iskanja, prepoznavanja in povezovanja motivov v pesmih ter boljše razumevanje motivov, torej prispevek predvsem k razumevanju pesmi, pa tudi pesnika, njegove poetike, literarnega obdobja ter zanimivost/drugačnost pristopa, kar pri dijakih lahko spodbuja večje zanimanje za učno vsebino ter motivacijo za delo. Ključne omejitve pristopa so dolgotrajnost obravnave (ki sovpada s časovno omejitvijo pouka), možna napačna interpretacija besedil, če spletnega orodja ne kombiniramo z natančnim branjem in težavno vzdrževanje koncentracije pri delu z računalnikom.</dc:description><dc:publisher>[A. Klinkon]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-09 07:45:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169051</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 580942</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 234330627</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
