Samomorilnost v starosti: kognitivni upad kot dejavnik tveganja ali zaščite?Stojkovska, Anisija (Avtor) Rus Prelog, Polona (Avtor) starostnikisamomorilnostdejavniki tveganja samomorilnostiAlzheimerjeva demencafrontotemporalna demencapsihiatrijaZ naraščajočim številom starejše populacije v Sloveniji in po svetu se povečuje tveganje za samomor, zato je samomorilno vedenje pomembna problematika v gerontopsihiatriji. Za uvedbo preventivnih ukrepov je ključnega pomena opredelitev specifičnih dejavnikov tveganja za to populacijo bolnikov. V tem preglednem članku se osredinjamo na pregled izvedenih znanstvenih raziskav, ki so ugotavljale povezavo med kognitivnim upadom in samomorom, kar je pomembno, čeprav doslej še manj obravnavano vprašanje v geriatriji. Usmerili smo se zlasti na vprašanje, ali kognitivni upad deluje kot dejavnik tveganja ali morda kot zaščitni dejavnik za samomorilno vedenje. Poleg tega ugotavljamo in poudarjamo pomen časa postavitve diagnoze demenca, pomen starosti posameznikov ter vpliv psihiatrične soobolevnosti. Tveganje za samomor se izkaže kot višje pri mlajših starostnih skupinah in ob nedavno postavljeni diagnozi demenca, a ostaja pomembno tudi v napredovalih fazah demence. Glede na različne podtipe demence pa se poleg povišanega tveganja pri tipu Alzheimerjeve demence kaže izrazito povišano tveganje pri frontotemporalni obliki. Poskušamo podati tudi možne predloge ukrepov na več ravneh zdravstvenega varstva in predlagati poti za nadaljnje raziskave problematike, zlasti v slovenskem kontekstu.20252025-05-07 08:52:53Članek v reviji169008UDK: 616.892.3-053.9ISSN pri članku: 1318-0347DOI: 10.6016/ZdravVestn.3558COBISS_ID: 234862595sl