<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delovnoterapevtska obravnava starejše osebe na domu</dc:title><dc:creator>Likar,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Berk,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>paraplegija</dc:subject><dc:subject>domače okolje</dc:subject><dc:subject>študija primera</dc:subject><dc:description>Uvod: V Sloveniji se zaradi nizke rodnosti in daljše življenjske dobe povečuje število starejših oseb. Izzivi staranja lahko vplivajo na duševno zdravje starejših oseb in na njihove sposobnosti opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vpliva na njihovo počutje, je bivalno okolje. Večina starejših oseb si želi v starosti ostati v domačem okolju, kjer so preživeli večji del svojega življenja. Delovna terapija v domačem okolju pripomore k ohranjanju samostojnosti in varnosti pri izvedbi aktivnosti, izboljšuje njihovo kakovost življenja tudi z vključevanjem svojcev in skrbnikov v obravnavo starejše osebe. Namen: Namen diplomskega dela je prikazati primer delovno terapevtske obravnave starejše osebe s paraplegijo na njenem domu. Cilj je ugotoviti učinkovitost obravnave izvedene po procesnem modelu ameriškega združenja delovnih terapevtov, ki se uporablja tudi v Sloveniji. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, in sicer študija primera. V delovnoterapevtsko obravnavo na domu je bila vključena 68-letna uporabnica. Obravnava je bila izvedena v sodelovanju in pod mentorstvom delovne terapevtke, ki deluje v Centru celostne oskrbe v Ljubljani. Načrt obravnave za dosego ciljev je bil dogovorjen z uporabnico in njenim možem. Delovnoterapevtski proces je potekal v skladu s Standardi prakse in Kodeksom etike delovnih terapevtov Slovenije. Rezultati: Z uporabo kanadskega testa izvedbe okupacij, analize aktivnosti po spretnostih in standardizirane lestvice funkcijske neodvisnosti smo ugotavljali možnosti zasledovanja uporabničinih ciljev, vezanih na okupacije: transfer s postelje na IV, kuhanje kave in mobilnost po stanovanju z IV. Uporabnica je v predvidenem času dosegla vse zastavljene cilje. Razprava in zaključek: Uporabnica si je želela čimbolj samostojne izvedbe njej pomembnih okupacij, z možnostjo uporabe pripomočkov in prilagoditev. Napredek je bil izmerjen s pomočjo ponovne izvedbe ocenjevanj. Uporabnica je bila bolj samostojna in učinkovita pri izvedbi izbranih okupacij. Delovnoterapevtska obravnava po procesnem modelu Ameriškega združenja delovnih terapevtov se je v naši študiji primera izkazala kot ustrezna.</dc:description><dc:publisher>[K. Likar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-07 07:45:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>169005</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146130</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 234964995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
