<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odgovornost šole in drugih institucij za škodo, ki jo utrpi otrok</dc:title><dc:creator>Sluga,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odškodninska odgovornost</dc:subject><dc:subject>nadzorstvena dolžnost</dc:subject><dc:subject>sodna praksa</dc:subject><dc:subject>vzgojno-izobraževalne institucije</dc:subject><dc:subject>krivdna odgovornost</dc:subject><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:subject>profesionalna skrbnost</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga se osredotoča na slovensko sodno prakso glede odškodninske odgovornosti šole in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov za škodo, ki jo utrpijo otroci v času, ko so pod njihovim nadzorom. Avtorica pojasni razliko med krivdno in objektivno odškodninsko odgovornostjo ter natančno opiše krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, ki se uporablja za presojo odgovornosti za otroke ter v zvezi s tem predstavi primere iz sodne prakse. Osredotoči se na ključno podlago za odgovornost in sicer 144. člen OZ, ki določa, da so šole in druge vzgojno-izobraževalne ustanove odgovorne le, če ni bil izvajan ustrezno skrben nadzor, skladno z obveznostjo profesionalne skrbnosti. Pri tem poudari pomembno vlogo sodišč pri interpretaciji nadzorne dolžnosti, ki ne sme biti pretirano stroga, saj bi to lahko vodilo v opuščanje dejavnosti, ki so za otroke koristne, kar pa bi negativno vplivalo na razvoj njihove samostojnosti. Ker so lahko otroci v določeni starosti že sami odgovorni za svoja ravnanja, posebno pozornost nameni tudi starostnim razlikam in opiše, kako le-te vplivajo na odgovornost. Vključi tudi primere, kako se lahko šole oziroma druge vzgojno-izobraževalne institucije razbremenijo odgovornosti kot npr. v primeru nesrečnega naključja, slabe vzgoje staršev in sorazmerne neskrbnosti oškodovanca. V nadaljevanju predstavi nekatere primere iz tuje sodne prakse glede odgovornosti šole za pomanjkljivo izobraževanje in vzgojo, pri čemer izpostavi težavo pri dokazovanju vzročne zveze. Prav tako opiše tuje pristope k urejanju odgovornosti za otroke, predvsem kot zanimive poudari francoski in nizozemski model. Skozi celotno nalogo preučuje kompleksnost presojanja odgovornosti v praksi in poudarja pomembnost ravnotežja med varnostjo otrok in razvojem njihove samostojnosti.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-06 09:00:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168889</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 126148</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 235861507</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
