Pomen samoregulativnega učenja v spletnih učnih okoljihRadovan, Marko (Avtor) učno okoljeinformacijska tehnologijaučna tehnologijae-izobraževanjesamoregulativno učenjeizobraževanje na daljavospletno učno okoljesodelovalno učenjePrepletanje spletnega in samoregulativnega učenja (SRU) predstavlja pomemben razvoj v sodobnem izobraževanju, ki zahteva temeljito proučitev njunega interaktivnega odnosa. To besedilo začenjamo z analizo preobrazbe spletnega učenja od osnovnih modelov učenja na daljavo do naprednih digitalnih platform. Medtem ko so ti tehnološki napredki razširili dostop do izobraževanja zaradi večje prožnosti, prinašajo tudi težave, vključno z izolacijo učencev, digitalnimi neenakostmi in povečanimi zahtevami po samoregulativnih veščinah. Teoretični okvir SRU zagotavlja bistvene vpoglede v uspešne rezultate spletnega učenja. Z uporabo uveljavljenih modelov, kot sta Zimmermanov ciklični pristop k samoregulaciji in Pintrichev motivacijski okvir, pridobimo razumevanje tega, kako morajo učenci aktivno regulirati svoje kognitivne, motivacijske in vedenjske procese. Ta teoretična načela so zlasti pomembna v spletnih okoljih, kjer morajo učenci izkazati večjo samostojnost pri postavljanju ciljev, spremljanju napredka in strateški prilagoditvi brez takojšnjega dostopa do tradicionalnih virov podpore v učilnici. Učni pristopi za spodbujanje SRU v spletnih okoljih zahtevajo premišljeno integracijo kognitivnih in metakognitivnih strategij. Kritični elementi vključujejo sistematično načrtovanje, nenehno spremljanje in procese refleksije. Besedilo raziskuje, kako motivacijski dejavniki – vključno s samoučinkovitostjo, vrednotenjem naloge in usmerjenostjo k ciljem – vplivajo na sodelovanje učencev v spletnih okoljih. Raziskave kažejo, da je treba zagotoviti strukturiran okvir, ki učence sistematično usmerja k razvoju spretnosti, ki jim bodo omogočale avtonomno, samo-regulativno učenje.Sodobno spletno izobraževanje je pred veliko preizkušnjo, za katero so potrebne z znanstvenimi dokazi podprte rešitve. Analiza obstoječih težav, vključno z visokim deležem osipa in neenakopravnim dostopom do tehnologije, razkriva priložnosti za izvajanje sistematičnih ukrepov. Raziskave potrjujejo učinkovitost zgodnjega posredovanja, dobrega načrtovanja dajanja povratnih informacij in skrbno oblikovanih spletnih učnih skupnosti pri reševanju teh težav, hkrati pa poudarjajo pomen oblikovanja učnih skupin in priložnosti za sodelovalno učenje. Ta knjiga združuje teoretična izhodišča in praktične uporabe, zato izobraževalcem ponuja celovit okvir za uresničevanje načel samoregulativnega učenja v spletnih učnih okoljih. Opravljena analiza kaže, da učinkovito spletno izobraževanje presega zgolj tehnološke inovacije in zahteva razvoj učnih okolij, ki poudarjajo avtonomijo učenca, izobraževalno enakost in trajno vključenostZaložba Univerze20252025-05-06 03:56:42Neznano168886UDK: 37.018.43:004ISBN: 978-961-297-572-2COBISS_ID: 231014147sl