Preverjanje znanja primarne triaže pri zdravstvenih delavcih v nujni medicinski pomoči in poklicnih gasilcihSlak, Žiga (Avtor) Thaler, Darja (Mentor) Metelko, Žiga (Komentor) Dolenc, Eva (Recenzent) diplomska delazdravstvena negamnožične nesrečealgoritem SIEVEznanje triažezdravstveni postopkiusposabljanjeUvod: Množične nesreče predstavljajo velik izziv za zdravstveni sistem in službe zaščite in reševanja, saj v kratkem času pride do velikega števila poškodovanih oseb, ki jih je treba hitro oceniti in ustrezno razvrstiti glede na nujnost oskrbe. Ključni postopek v takšnih razmerah je primarna triaža, ki mora biti izvedena hitro, natančno in usklajeno. V Sloveniji se pri tem najpogosteje uporablja triažni algoritem SIEVE, ki omogoča hitro ter strukturirano razvrščanje poškodovancev glede na resnost njihovega stanja. Ker so poklicni gasilci pogosto med prvimi na kraju dogodka, imajo ključno vlogo pri začetni oceni situacije in razvrščanju poškodovanih. V okoliščinah, kjer je čas odločilen dejavnik, njihovo hitro in usklajeno delovanje pomembno vpliva na nadaljnji potek intervencije. Sodelovanje med intervencijskimi službami, zlasti med ekipami NMP-ja in gasilci, je bistveno za zagotavljanje učinkovite in varne obravnave poškodovanih v razmerah množične nesreče. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti nivo znanja o izvajanju primarne triaže v primeru množične nesreče med zdravstvenimi delavci zaposlenimi v NMP in poklicnimi gasilci. Metode dela: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativni pristop s presečno raziskavo. Podatke smo pridobili s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 20 simuliranih primerov poškodovancev, pri katerih so anketiranci morali določiti triažno kategorijo in ustrezne zdravstvene postopke po algoritmu SIEVE. Zbiranje podatkov je potekalo prek spletne platforme 1KA, podatke pa smo analizirali s programoma Excel in SPSS. Za preverjanje razlik med skupinama smo uporabili T-test in Mann-Whitney U test, statistična značilnost pa je bila določena pri p < 0,05. Rezultati: V raziskavi, kjer je sodelovalo 104 anketirancev (57 gasilcev in 47 zdravstvenih delavcev v NMP), so poklicni gasilci dosegli statistično značilno boljše rezultate pri določanju triažnih kategorij po algoritmu SIEVE (92 %) kot zdravstveni delavci (84 %, p < 0,001). Pri izbiri ustreznih zdravstvenih postopkov so bili rezultati podobni (gasilci v 64,5 %, zdravstveni delavci v 60 %), vendar razlika ni bila statistično značilna. Najpogostejša napaka vseh anketirancev je bila izbira ukrepov, ki ne sodijo v okvir primarne triaže. Večina vseh anketirancev (92 %) meni, da bi bilo za izboljšanje pripravljenosti potrebno izvajati več praktičnih vaj. Razprava in zaključek: Na podlagi izvedene raziskave in primerjave s strokovnimi članki iz tujine smo ugotovili, da lahko ustrezno usposobljeni poklicni gasilci uspešno izvajajo primarno triažo po algoritmu SIEVE. Tudi drugi avtorji so ugotovili, da lahko ne-medicinsko osebje ob ustreznem usposabljanju zelo učinkovito izvaja triažo, kar potrjuje pomembnost izobraževanja in simulacij. Naše ugotovitve kažejo tudi na pogoste napačne izbire postopkov, ki ne sodijo v primarno triažo. Ugotovili smo, da je redno utrjevanje znanja bistvenega pomena, saj se učinkovitost triaže brez vaj in izobraževanj hitro zmanjša, kar podpirajo tudi raziskave tujih avtorjev. Skupno lahko zaključimo, da sistematično, strukturirano in redno usposabljanje vseh prvih posredovalcev – ne glede na poklic – pomembno vpliva na uspešnost triaže v praksi ter lahko ključno prispeva k boljšemu odzivu na množične nesreče.[Ž. Slak]20252025-05-01 07:46:16Diplomsko delo/naloga168867UDK: 616-083VisID: 146124COBISS_ID: 234700547sl